Prostorska stiska v zaporih se je lani zmanjšala, delež zaprtih v milejših režimih se je povečal
Slovenija | 06.06.2017, 14:35 Andrej Šinko
Generalni direktor Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij Jože Podržaj je predstavil poročilo o delu uprave in stanju v zaporih leta 2016. Med zadevami, s katerimi so se soočali, je izpostavil reševanje prostorske stiske, ki se je lani zmanjšala, in prizadevanja, da bi bilo čim več oseb zaprtih v milejšim režimih. Delež slednjih se je povečal
Po besedah Podržaja je bila povprečna zasedenost slovenskih zaporov lani 103-odstotna, kar je šest odstotkov manj kot v letu 2015. Najbolj zasedeni so bili zapori v Ljubljani, ženski zapor na Igu in zapor na Dobu. Zasedenost so reševali s premestitvami med lokacijami, pri čemer so razbremenjevali predvsem Ljubljano, da ne bi »da kršili standardov in mednarodne konvencije«.
Varnostne razmere v zaporih so bile lani po oceni Podržaja stabilne, saj kljub omejenemu številu kadra ni prihajalo do resnejših incidentov. »Ni bilo begov iz zaprtih režimov, varovanj v bolnišnici in spremstev. Je pa bilo več napadov na zaposlene, predvsem pravosodne policiste,« je dejal.
Med pozitivnimi vidiki Podržaj izpostavlja, da jim je lani uspelo ustaviti trend upadanja števila zaposlenih, čeprav se še vedno soočajo s pomanjkanjem. Veliko kadrovskih zmogljivosti jim jemljejo spremljanja, dodatno jih kadrovsko obremenjuje varovanje sodne palače na Tavčarjevi ulici v Ljubljani, ki so ga prevzeli aprila letos.
Finančni položaj celotnega zaporskega sistema je bil po oceni Podržaja lani relativno ugoden. Porabili so okoli 34 milijonov evrov, od tega 23 milijonov za plače, 6,5 milijona za materialne stroške, 3,2 milijona pa za zdravstveno oskrbo obsojencev.
Na upravi si po besedah njenega generalnega direktorja prizadevajo predvsem, da bi bilo čim več zapornikov zaprtih pod milejšim režimom in da bi jih v čim zgodnejši stopnji vključevali nazaj na prostost. »Delež podeljenih ugodnosti se je lani glede na leto prej povečal za 11 odstotkov. Res se je nekoliko povečalo tudi število zlorab takšnega sistema, vendar je delež še vedno ugoden,« je dejal.
Povečal se je tudi delež zaprtih v milejših oblikah zapora. Tako je bilo v začetku leta 2016 na zaprtem režimu zaprtih tri odstotne točke manj zapornikov kot leto prej, na polodprtem sistemu pa dve odstotni točki zapornikov več kot leto prej. Na splošno po besedah Podržaja pri tem dosegajo lepe rezultate, po njihovem sistemu pa se zgledujejo tudi v tujini.
Dodatne pozitivne učinke na tem področju si Podržaj obeta od nedavno sprejetega zakona o probaciji, za katerega pričakuje, da bo zmanjšal število zaprtih.
Programi za ponovno vključevanje v družbo
Da bi zapornike čim bolje pripravili na življenje zunaj zapora, so po besedah vodje sektorja za tretma Lucije Božikov v drugi polovici lanskega leta začeli izvajati projekt razvoja delovnih kompetenc, izvajajo pa tudi delovne terapije. Namen obeh projektov, pri čemer je prvi v višini 80 odstotkov sofinanciran s strani Evropske unije, je zagotoviti aktivnejše preživljanje časa zapornikov v zaporu in izboljšati pripravo posameznika za prehod nazaj v družbo.
