Odločitev arbitražnega sodišča je znana, vrstijo se odzivi
Slovenija | 30.06.2017, 19:24
Arbitražna razsodba o meji med Slovenijo in Hrvaško je znana. Vrh naše države je ocenil, da smo lahko zadovoljni, a parlamentarne stranke so v večini bolj zadržane. Poudarjajo, da je odločitev iz Haaga treba spoštovati, čeprav ni najugodnejša. Kot dodajajo, nas k temu zavezuje mednarodno pravo.
Prvi so se oglasili v SMC. Arbitražno razsodbo, ki zapira 26 let trajajoče urejanje mejnega vprašanja med Slovenijo in Hrvaško, so pozdravili. Kot so dodali, jo je treba skladno s slovenskim, evropskim in mednarodnim pravnim redom spoštovati in udejanjiti, čeprav niso bila izpolnjena vsa naša pričakovanja. Ob tem so podprli namen vlade, ki želi k postopku uresničitve odločitve iz Haaga pristopiti preudarno. "Vlada naj s Hrvaško čim prej poskuša vzpostaviti dialog o implementaciji," so pozvali.
Kot je znano, Hrvaška za zdaj ne popušča pri stališču, da arbitražne razsodbe ne bo spoštovala. Da je bil prav dogovor o arbitraži pogoj za vstop južne sosede Slovenije v Evropsko unijo, so spomnili v Zavezništvu. Zato bi morali po njihovem predstavniki Evropske komisije in članic povezave Hrvaški jasno povedati, da je se mora obnašati kot del evropske družine. Kot dodajajo, odločitev iz Haaga za Slovenijo morda ni najugodnejša, a če je ne bi bilo, bi bili prikrajšani obe državi, saj bi se namesto z razvojnimi politikami še naprej ukvarjali z obmejnim sporom.
Da je treba arbitražno razsodbo spoštovati, so poudarili v Levici. Po njihovem ta zadeva ne sme postati nekaj, kar bo zakrilo vse ostale pereče težave v naši državi, ki so veliko večje kot samo vprašanje meje.
V NSi so razočarani, a se zavedajo, da alternativa praktično ne obstaja. "V nobenih bilateralnih pogajanjih s Hrvaško najverjetneje nikoli ne bi dosegli več," je ocenil vodja strankine poslanske skupine Matej Tonin. "Na nek način je Slovenija prisiljena sprejeti tiso, kar je bilo razsojeno. To se na nek način pričakuje od nas kot države, ki spoštuje neke demokratične standarde in pravne norme. To isto pričakujemo tudi od Hrvaške." Po Toninovih besedah bi morale ustanove Evropske unije spodbuditi Hrvaško, da sprejme arbitražno razsodbo. "Tu se bo na nek način pokazala kredibilnost Evropske komisije. Če želi Evropska unija tudi v praksi udejanjiti tisto, kar zagovarja, je jasno, da se mora postaviti na stran prava. Tukaj ni velikih možnosti in razsežnosti." Od slovenskega parlamenta v NSi pričakujejo, da bo sprejel zakon, ki bo zaščitil interese tistih slovenskih državljanov, katerih domovi so ostali na drugi strani meje.
V SDS niso zadovoljni. Predsednik največje opozicijske stranke Janez Janša je opozoril, da nas arbitraža z mednarodnopravnega vidika veže. Ob tem je dodal, da je Slovenija v primerjavi s 25. junijem 1991 marsikaj izgubila. "Huronsko je bilo pozdravljeno, da je Slovenija dobila tri četrtine Piranskega zaliva. Oprostite. 25. junija 1991 je Slovenija nadzorovala ves Piranski zaliv. Zdaj ga je četrtino izgubila." Janša je poudaril tudi, da Slovenija ne meji več na odprto morje, do njega je dobila le komunikacijski prehod, kar ni tisto, kar je prav tako imela 25. junija 1991 in kar je obljubljala stran, ki je glasovala za arbitražni sporazum. "Samo upamo lahko in si želimo, da nismo namesto fantastičnega dne dobili novega obdobja konfliktov, ker bi to zadeve do konca zapletlo." Janša ugotavlja, da bi bila možnost sodelovanja Hrvaške pri udejanjanju arbitražne razsodbe čas njenega vstopanja v schengensko območje, ko se bo pogajala. Takrat utegne južna soseda po njegovem mnenju ponuditi dogovor, v katerem bodo rešitve približno take kot v odločitvi arbitražnega sodišča, a Slovenija tega ne bo mogla zavrniti. "Nekaj podobnega, kot je zdaj prišlo iz Haaga, bo prišlo čez nekaj let iz Zagreba," je dejal. Ocenil je še, da bo to trenutek, ko bo Hrvaška še drugič Sloveniji prodala manj, kot smo imeli 25. junija 1991.
V zavodu Dobra država, ki ga vodi poslanec Bojan Dobovšek, menijo, da je odločitev arbitražnega sodišča priložnost, da Slovenija končno prepozna in prizna realnost odnosov z našo južno sosedo. Kot še poudarjajo, mora vlada namesto pavšalnih izjav o prijateljskih vezeh, ki jih ponavljajoče in neustrezno omenja, sprejeti resnične in učinkovite ukrepe za zavarovanje nacionalnih interesov in uresničitev odločitve arbitražnega sodišča.
V SD želijo, da državi arbitražno razsodbo v polnem obsegu uveljavita v praksi. V stranki pozivajo tudi k mirnemu pristopu in izogibanju incidentov. Glavna skrb je po njihovem mnenju skrb za to, da bo življenje ljudi, ki živijo ob meji, po razsodbi lažje.
