Knjiga, branje
Svetovalnica o hitrem branju
Svetovalnica Rok Mihevc
Hitro branje je bila tema tokratne Svetovalnice. Smo v času testov, izpitov in spraševanj, pa tudi na splošno živimo v času, ko nas od vsepovsod bombadirajo z različnimi informacijami. Prav zato smo v naš studio povabili trenerko hitrega branja, Sonjo Peklenik, z inštituta Kratos.
Zakaj hitro brati?
Gre za to, da je v poplavi informacij in gradiva potrebno čim prej izluščiti bistvo. »Tukaj govorimo o strokovni literaturi, ne leposlovju. Je pa stranski učinek, ko osvojiš tehniko hitrega branja, da pospešiš tudi klasično branje.« Peklenikova hitro branje pogosto primerja z vožnjo. »Tako kot ne vozimo vedno enako hitro, tako je tudi pri branju in različni teksti zahtevajo različne tehnike branja.«
Nekaj je hitrost branja, drugo je razumevanje
Bistvo hitrega branja je, da razumeš, kar prebereš. Ko osvajamo te veščine, se osredotočimo na smiselnost in pogledamo na celotno sliko. »Na koncu tečaja razumemo od 40 do 60 odstotkov besedila. Torej, ni ključna hitrost, ampak razumevanje.« Po besedah strokovnjakinje je hitro branje samo eden od načinov nadgradnje, kako določene tekste lahko obdelamo.
Poznamo različne tehnike hitrega branja, vse pa temeljijo na isti osnovi. »Razširimo zorni kot, izostrimo osredotočenost oz. koncentracijo, da smo tukaj in zdaj pri stvari. Tako kot pri vožnji z avtomobilom, hitreje vozimo, bolj smo osredotočeni na vožnjo. Tako je tudi pri branju.« Tečaji potekajo v povprečju 3-5 dni, 24 andragoških ur, nauči pa se več tehnik, ki jih potem tudi sami izbiramo, glede na težavnost besedila. Povprečno branje je med 180-250 besed na minuto, po opravljenem tečaju se poveča na od 400-800 besed.
