Bruselj sprejel akt o teranu

Politika 19. 05. 2017, 15:34 Petra Stopar

Z ministrstva za kmetijstvo so sporočili, da je Evropska komisija sprejela delegirani akt, ki opredeljuje omejeno izjemo za Hrvaško pri uporabi imena teran. Akt sicer še ne velja, saj ga lahko članice Evropske unije in Evropski parlament v dveh mesecih zavrnejo. Ta možnost je sicer malo verjetna. Slovenija vztraja, da si bo še naprej prizadevala za ohranitev celovite zaščite terana.

Proces za dodelitev izjeme Hrvaški pri uporabi imena teran je v sklepno fazo prešel konec minulega tedna, ko je komisija sprožila pisni postopek za sprejetje delegiranega akta. Po prvotnih informacijah bi se moral ta postopek končati v četrtek dopoldne, vendar se je šele danes. O razlogih za zamik v komisiji ne želijo govoriti. So pa v komisiji danes uradno sporočili, da so sprejeli delegirani akt, ki opredeljuje pogoje, pod katerimi se lahko naziv teran kot ime vrste vinske trte pojavi na oznaki za hrvaško vino z zaščiteno označbo porekla Hrvatska Istra. Obe imeni morata biti na istem vidnem polju in Hrvatska Istra mora pisati z večjimi črkami kot teran.

Delegirani akt, dolg približno tri strani in pol, vključuje tri člene. Prvi opredeljuje omenjene pogoje za omejeno izjemo. Drugi določa, da se lahko vino Hrvatska Istra, proizvedeno pred začetkom veljavnosti te uredbe, trži do prodaje zalog, tudi če ne izpolnjuje pogojev. Tretji pa navaja, da se akt uporablja od 1. julija 2013. »Teran je in bo ostal slovensko vino z zaščiteno označbo porekla, registrirano v EU,« so ob sprejetju akta poudarili v komisiji. To pomeni, da je vino v skladu z obstoječimi pravili EU zaščiteno pred komercialno uporabo tega imena za druga vina, ki ne spoštujejo pogojev, pod katerimi se proizvaja teran iz slovenske regije Kras. Teh drugih vin se ne sme prodajati na trgu EU.

Je pa v skladu z evropskimi pravili mogoča omejena izjema za uporabo imena vrste grozdja, ki sovpada z imenom vina z zaščiteno označbo porekla, če to upravičuje obstoječa praksa označevanja, kot velja v primeru terana, so še pojasnili v komisiji. Ta je delegirani akt sprejela po posvetovanju z vsemi članicami unije in s splošno javnostjo, ki je trajalo štiri tedne. V času posvetovanja je bil osnutek delegiranega akta spremenjen, tako da so se upoštevali prejeti prispevki, če so vključevali nove elemente, so ta teden pojasnili viri pri komisiji.

Na kmetijskem ministrstvu so v odzivu na sprejetje akta spomnili, da je komisija pri pripravi akta delno upoštevala slovenske pripombe, na primer ni ugodila prvotni zahtevi Hrvaške iz maja 2013, da prekliče veljavno slovensko geografsko zaščito za teran. Izpostavili pa so tudi že omenjeni omejitvi glede označevanja sorte vinske trte teran na vinih, pridelanih v Hrvaški Istri. Komisija je po navedbah ministrstva tudi znova potrdila ekskluzivnost uporabe zaščitene označbe porekla za vino teran, pridelano na Krasu. To tako ostaja samo vino, pridelano na Krasu v Sloveniji.

Delegirani akt sicer še ne velja, saj ga lahko članice EU in Evropski parlament v dveh mesecih po sprejetju z ustrezno večino zavrnejo. To je sicer malo verjetno, saj je za zavrnitev potrebna velika večina: v Svetu super kvalificirana večina 72 odstotkov članic, ki predstavljajo najmanj 65 odstotkov prebivalstva EU, v Evropskem parlamentu pa absolutna večina. Vendar pa se lahko akt v uradnem listu EU objavi šele po izteku tega dvomesečnega roka. S tem tudi uradno začne veljati.

Na kmetijskem ministrstvu so danes še enkrat izpostavili odločenost Slovenije, da kljub sprejetju delegiranega akta nadaljuje dejavnosti za ohranitev celovite zaščite vina teran. Zahtevala bo obravnavo akta na Svetu EU, hkrati pa bo uporabila vsa razpoložljiva pravna sredstva, vključno z izpodbijanjem uredbe s tožbo pred Sodiščem EU.