Radio Ognjišče
Marjan BuničMarjan Bunič
Jakob ČukJakob Čuk
Marcel KrekMarcel Krek

Sirija: ZDA vse bliže spopadu z Rusijo?

Svet Petra Stopar

Čeprav so ZDA, po novem pa tudi Francija, za nedavni kemični napad v Siriji obtožile sirskega predsednika Bašarja al Asada, ta obtožbe vztrajno zavrača. Zanika, da so bile njegove sile tiste, ki so nad Kan Šejkun 4. aprila spustile plin, ki je ubil 87 ljudi. Pravi, da je sirska vojska že pred štirimi leti uničila vse svoje kemično orožje. Tudi nekateri aktivisti dvomijo v Asadovo krivdo in bi odgovornost za napad prej pripisali sirskim upornikom, ki jih podpirajo ZDA. Med tistimi, ki so trditve Bele hiše postavili na laž, je tudi strokovnjak z uglednega Tehnološkega inštituta v Massachusettsu Theodore A. Postol. Kot pravi, so ameriške obveščevalne službe potvarjale dokaze o preiskavi, zato da je Bela hiša krivdo naprtila sirskemu režimu, nato pa Sirijo bombardirala z raketami tomahawk.

Prejšnji teden je administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa izdala poročilo, ki po njenih trditvah vsebuje ugotovitve ameriške obveščevalne službe CIA o tem, da za napadom z živčnim plinom stoji sirska vlada. Bela hiša je v poročilu tudi trdila, da »kemično orožje ni pristalo na vojaškem objektu, ampak sredi ceste na severu Kan Šejkuna«.

Da za to v omenjenem dokumentu sploh »ni pravih dokazov«, je v svoji analizi ugotovil ugledni kritik ameriške obrambne politike in znanstveni profesor na Inštitutu za tehnologije MIT Theodore A. Postol. Fotografije, posnete po uvedbi ameriške preiskave na lokaciji napada, po njegovem prepričanju kažejo, da je bila ta lokacija »prirejena«, pa tudi, da ameriškega vladnega poročila »ni pregledala nobena kompetentna obveščevalna skupina, razen če jo je motiviralo kaj drugega kot skrb za točnost poročila«.

Kot Postolovo analizo povzemata spletna portala ruske RT in afriške Pambazuke, je ključni argument, ki izpodbija trditve ZDA, serija fotografij kraterja, ki naj bi ga sredi ceste povzročila bomba s plinom. »Moški, ki ta krater preiskujejo, so pri tem oblečeni dokaj nalahno in nosijo zgolj medicinske rokavice. Če bi bil na tem mestu sarin resnično prisoten, bi vsi utrpeli smrtne ali izčrpavajoče posledice zaradi odmerka,« je zapisal. »Dejstvo, da so bili ti ljudje tako neustrezno oblečeni, kaže bodisi na popolno nepoznavanje osnovnih zaščitnih ukrepov pred zastrupitvijo s sarinom bodisi na zavedanje o tem, da lokacija ni bila resno kontaminirana,« meni Postol, mnogim znan kot žvižgač med znanstveniki. Svoje ugotovitve o tem, da so ZDA prikrojile dokaze o preiskavi napada, podkrepi še z drugimi argumenti in podrobnostmi, nenazadnje se postavlja še več vprašanj o tem, kaj se je 4. aprila resnično zgodilo. Strokovnjak z MIT zato meni, da bi morali potekati dve preiskavi – »mednarodna, pod okriljem Združenih narodov, ki bi se osredotočila na sam napad, in še ena, na ameriški ravni, ki bi odkrila, kdo je prikrojil obveščevalne podatke«.

Theodore A. Postol
Theodore A. Postol © alchetron.com

Sicer pa poudarja, da je tokratna situacija zelo podobna tisti iz leta 2013, ko je v Siriji prišlo do kemičnega napada in je tudi takratni predsednik Barack Obama na podlagi obveščevalnih podatkov odgovornost za napad pripisal Asadu. S to razliko, da so po letošnjem napadu ZDA dejansko izvedle proti-napad na sirsko vojsko, kljub zavedanju, da je tam prisotna tudi sirska zaveznica Rusija, kar pomeni, »da je obstajalo resnično tveganje za vojaški spopad med Rusijo in ZDA«, sta zapisala ameriška humanitarna aktivista Dina Formentini in Chris Ernesto. Dodajata, da nam lahko »kmečka pamet, zgodovinska dejstva in posredni dokazi govorijo, da je malo verjetno, da bi Asad s plinom napadel svoj lasten narod, in da je mnogo verjetneje, da je kemično orožje prišlo iz Al Kaide, Islamske države in/ali drugih skupin, uperjenih proti Asadu«.

Aktivista kot možen scenarij omenjata tudi to, da so »napad koordinirale Bele čelade« oz. zloglasna sirska civilna zaščita, ki je napad posnela, video material pa je »s pomočjo ameriških neokonservativcev« takoj zaokrožil po vseh glavnih svetovnih medijih. Po navedbah Formentinijeve in Ernesta si prav Bele čelade že od samega začetka prizadevajo za režimski preobrat v Siriji, torej za Asadov odstop, zato pa tudi za vojaško posredovanje proti njemu, kar je pomenil že ameriški napad s tomahawki. A zgodbe o vpletenosti Belih čelad v kemični napad so, tako kot opozarjata pisca, prav tako le predpostavka.

Je pa toliko bolj v svoje ocene o prikrojevanju dokazov s strani obveščevalno-varnostnih služb prepričan Postol. »Zagotovo lahko rečem, da to, kar Bela hiša sporoča državi, ne more biti resnica, dejstvo, da je bila ta informacija posredovana na tovrstni ravni pa vzbuja najresnejša vprašanja v zvezi z obravnavo naše nacionalne varnosti,« še piše strokovnjak v svoji analizi, objavljeni na spletni strani Global Research.

Povzetki izhajajo iz originalnega članka, ki ga je objavil MIT

Vir: Pambazuka News, RT

 

Svet, Komentarji
Župnik Ciril Kocbek (photo: ARO) Župnik Ciril Kocbek (photo: ARO)

V večnost je odšel župnik Ciril Kocbek

V četrtek, 5. marca 2026, je v 81. letu življenja in 56. letu duhovništva umrl duhovnik, ki je bil med farani Zgornje Kungote skoraj pol stoletja, Ciril Kocbek.

Okroglo mizo o Filipu Terčelju je povezoval Jože Možina (photo: Jože Potrpin) Okroglo mizo o Filipu Terčelju je povezoval Jože Možina (photo: Jože Potrpin)

To bi bila odveza za celotno dolino...

Ob 80. obletnici umora primorskega duhovnika, narodnega buditelja in literata Filipa Terčelja sta v ponedeljek na okrogli mizi sodelovala prof. Marija Gasser, in dr. Renato Podbersič. V duhu ...

Voditelj Jože Bartolj in p. Branko Cestnik (photo: ARO) Voditelj Jože Bartolj in p. Branko Cestnik (photo: ARO)

Jezusove smernice za volitve 2026

Kakšne bi lahko bile Jezusove smernica za parlamentarne volitve 2026? P. Branko Cestnik jih je predstavil v oddaji »Spoznanje več, predsodek manj«. Gre za tri premagane skušnjave, ki jih hudič ...

Tanja Dominko, dr. Aleš Maver in dr. Ivan Štuhec (photo: Urša Sešek) Tanja Dominko, dr. Aleš Maver in dr. Ivan Štuhec (photo: Urša Sešek)

Bodo tokratne volitve odločili mladi?

Ali bodo naslednje volitve odločili mladi, družbena omrežja, tradicionalni mediji, morda glas duhovnikov? Slednje zagotovo ne, sta ocenila sogovornika v oddaji Spoznanje več, predsodek manj.

Avdio player - naslovnica