Radio Ognjišče
Petra MalenšekPetra Malenšek
Andrej NovljanAndrej Novljan
Marcel KrekMarcel Krek
prof. Bogomil Jakopič (foto: Jože Bartolj)
prof. Bogomil Jakopič

Naš gost prof. Bogomil Jakopič

Jože Bartolj

V oddaji Naš gost je bil z nami slavist, pedagog in surdopedagog Bogomil Jakopič (1932). V pogovoru nam je razkril od kod izhaja njihov rod in koliko so v sorodu z najbolj znanim Jakopičem, slikarjem Rihardom. Jakopiči so sicer stara ljubljanska družina, ki si je domovanje sprva uredila za Bežigradom.

Oče je bil orožnik sicer pa zaveden Slovenec. Bogomil Jakopič nam je razkril spomine na okupacijo, prihod Italijanov in kako so bili sprva vsi za Osvobodilno fronto. Da nekaj ni v redu, so ugotovili, ko je pod streli likvidatorjev VOS-a padel ugledni profesor Lambert Erlich. Še bolj pa, ko so enega od bratov Jakopič, takrat 17 letnega Janeza, Italijani odpeljali v internacijo. Pri Borovnici so vlak na katerem je bila vrsta znanih Ljubljančanov „osvobodili“ partizani. Tisti, ki so od tam hoteli domov, so bili usmrčeni. Janez je zaradi srečnega naključja preživel in se po Roški ofenzivi in ujetništvu vrnil domov.

Jakopičeva družina je v vojni in po njej veliko pretrpela. Trije bratje se po vojni in odhodu na Koroško niso več vrnili. Mama je vse do smrti upala in molila, da se vrnejo!

Profesor Bogomil Jakopič
Profesor Bogomil Jakopič © Jože Bartolj

Bogomil Jakopič je že v gimnaziji rad pisal. To je botrovalo tudi njegovi odločitvi za slavistiko.

Po diplomi leta 1958 so ga kot učitelja poslali v Sodražico. Tam je bil takrat župnik Stanislav Lenič, s katerim pa žal ni mogel navezati stikov, saj so bili vsi nadzorovani. Kljub pritiskom pa je ves čas ohranil pristen stik s Cerkvijo, saj se je vsako nedeljo vozil k maši v Ljubljano ...

Po vzpodbudi sestre in njenega moža, ki sta delala v gluhonemnici v Ljubljani, je začel tudi z vzporednim študijem surdopedagogike. Kmalu po končanem študiju (leta 1967) je dobili službo profesorja slovenščine in surdopedagoga v ljubljanskem Zavodu za usposabljanje slušno in govorno motenih in tam ostali tri desetletja.

Že v Sodražici je posebno pozornost namenjal šolskemu glasilu in mentorstvu mladih, ki so se preizkušali v pisanju. Pozneje je bili več desetletij mentor časopisa gluhe mladine Naš prijatelj, prvi urednik revije Iz sveta tišine. Tovrstno delo mu je bilo v veliko zadovoljstvo.

Precej časa je namenil raziskovanju zgodovine skrbi za gluhe pri nas. Pri tem je odkrival zanimive osebnosti, še zlasti duhovnike. Tudi na strokovnem področju je zapustili vidno sled, saj so se priročniki, knjige in druge publikacije kar vrstile. Je najproduktivnejši slovenski avtor samostojnih publikacij in strokovnih člankov s področja zgodovine skrbi za gluhe na Slovenskem in v svetu in širše surdopedagoške problematike pri učenju gluhih in naglušnih.

VIDEOTEKA

  • Mag. Marjetka Balkovec Debevec, ob razglasitvi Slovenskega šolskega muzeja za Slovenski muzej leta, drži v rokah listino z Valvasorjevo nagrado. (photo: Andrej Peunik) Mag. Marjetka Balkovec Debevec, ob razglasitvi Slovenskega šolskega muzeja za Slovenski muzej leta, drži v rokah listino z Valvasorjevo nagrado. (photo: Andrej Peunik)

    Brez zgodovine smo prazni

    Slovenski šolski muzej je Muzej leta. Stanovski kolegi so ob izboru izpostavili delo zadnjih petih let v muzeju ter postavljeno stalno razstavo »Šola je zakon«, ki ni samo pripoved o zgodovini ...

    Beseda je zakon! (photo: ARO) Beseda je zakon! (photo: ARO)

    Poznaš pogoste napake v medijskem govoru?

    Medijski govor je od nastanka radia in potem razvoja televizije imel velik, lahko rečemo največji vpliv na oblikovanje pravorečja. Slovenski radio se je začel pred skoraj 100 leti, in sicer leta ...

    Avdio player - naslovnica