Pahor: Vojska na najnižji ravni sposobnosti delovanja
Politika Petra Stopar
Slovenska vojska ostaja na najnižji ravni sposobnosti delovanja, je na novinarski konferenci pojasnil predsednik republike Borut Pahor. Je pa po njegovih besedah zelo spodbudno, da se je trend padanja obrambnih izdatkov končno zaustavil. Izpostavil je tudi izjemno predanost in profesionalnost častnikov in vojakov.
V letnem poročilu o pripravljenosti Slovenske vojske v letu 2016, ki ga je pripravil Generalštab Slovenske vojske, je pripravljenost vojske za delovanje v miru ocenjena z oceno zadostno, pripravljenost vojske za delovanje v krizi ali vojni pa nezadostno, je na novinarski konferenci po srečanju z ministrico za obrambo Andrejo Katič in načelnikom Generalštaba Slovenske vojske Andrejem Ostermanom pojasnil Pahor. Med problematičnimi področji je Pahor omenil popolnjenost enot s kadri in opremo, stanje opreme, njeno razpoložljivost in sposobnost dolgotrajnejšega delovanja.
Mednarodne varnostne razmere so se v zadnjih letih poslabšale, je opomnil predsednik. Ni pa Slovenija neposredno vojaško ogrožena, zato se na to poslabšanje varnostnih razmer po njegovem mnenju lahko odzove s postopnim in premišljenim povečanjem izdatkov za obrambo in posodobitev nacionalnega varnostnega sistema. V primeru bistvenega in nenadnega poslabšanja varnostnih razmer v neposredni bližini pa bi bilo treba Slovenski vojski hitro in izdatno finančno pomagati, je povedal Pahor. Po njegovi oceni "še nič ni usodno zamujeno glede tega, ne smemo pa več odlašati".
Predsednik republike je ob tem opozoril, da se kljub naštetemu še vedno lahko zanesemo na Slovensko vojsko. Najpomembnejši od vseh je namreč človeški faktor, ki je izjemno pozitiven. "Predanost in profesionalnost častnikov in vojakov sta izjemni," je poudaril. Obenem je opozoril, da vojaški poklic v slovenskem okolju ni več konkurenčen, zato ga je treba postopoma "ponovno ovrednotiti tako glede statusa kot glede plačila". Pahor je ob tem tudi ocenil, da so odkrite besede pri javnem poročanju o tej problematiki pripomogle, da se je javnost z razumevanjem odzvala na pričakovanja, da bodo izdatki za varnost večji. Ne nazadnje javnost tudi sama vidi, da so se varnostna tveganja povečala.
Da pripravljenost Slovenske vojske še ni takšna, kot bi si želeli, je priznala tudi Katičeva. Je pa poudarila, da se kažejo manjši pozitivni premiki. Hkrati je zatrdila, da "je bilo izvedenih več ukrepov v pravo smer, kot jih morda kaže letošnja ocena pripravljenosti Slovenske vojske". Med njimi je izpostavila zagotovitev in porabo finančnih sredstev, dogovore o prioritetah in izgradnji zmogljivosti Slovenije za prihodnje obdobje ter izboljšanje položaja pripadnika vojske.
Načelnik Osterman je zatrdil, je Slovenska vojska dobro usposobljena, pripravljena in organizirana za delovanje v miru. Spomnil je na nekatere dejavnosti Slovenske vojske v minulem letu, med drugim pri obvladovanju migrantske krize, hkrati pa pohvalil njeno delovanje na mednarodnih operacijah in misijah. Posebno pozornost pa je vojska lani namenila tudi načrtovanju in izvedbi usposabljanj. Pripravljenost Slovenske vojske je bila po njegovih besedah lani na enaki ravni kot leta 2015. V sklopu pripravljenosti se je izboljšalo le področje usposobljenosti, nespremenjena pa so ostala področja kadrovske popolnitve mirnodobne sestave, oborožitve in opreme, vojaške infrastrukture in načrtov uporabe, je navedel načelnik generalštaba.
Za nadaljevanje opremljanja in modernizacije, za vzdrževanje profesionalnega in bojnega karakterja ter za izgradnjo zmogljivosti za potrebe nacionalne obrambe in zavezništva pa bi vojska po njegovih besedah v prihodnje potrebovala izdatnejša sredstva. Med prioritetami je Osterman izpostavil izboljšanje plač in osebne opreme vojakov ter nakup streliva in povečanje ognjene moči. Načelnik generalštaba je še pojasnil, da je bilo ocenjevanje pripravljenosti enot in poveljstev vojske, na podlagi katerega je nastalo letošnje poročilo, izvedeno po sicer predpisani, a izjemno zahtevni metodologiji.
