Papež na pepelnično sredo
VIDEO: Papež: Miloščine, molitve in posta ne opravljamo, da bi pomirili svojo vest!
Cerkev po svetu | 02.03.2017, 10:08 Marta Jerebič
Postni čas je čas, da premislimo o svojem načinu molitve, dajanju miloščine in izvajanju posta. Teh stvari ne smemo delati iz napačnih razlogov - da bi se počutili bolje ali pomirili svojo vest, je papež Frančišek dejal v pridigi na včerajšnjo pepelnično sredo. Kot običajno vsako leto, je mašo daroval v baziliki sv. Sabine na rimskem griču Aventinu, kjer je tudi vodil obred pepelenja. Bogoslužje s kratko molitvijo je začel v bližnji cerkvi sv. Anzelma, nato pa v procesiji odšel v baziliko. V pridigi je dodal, da se moramo vprašati, kaj bi bili, če bi Bog pred nami zaprl vrata? Kaj bi bili brez njegovega usmiljenja, ki se nikoli ne utrudi odpuščati in nam daje možnost, da začnemo znova? Skratka, post je čas, da znova zadihamo; da odpremo srce dihu Boga, ki je edini sposoben preoblikovati naš prah v človečnost.
Papež Frančišek je v pridigi pojasnil definicijo postnega časa: »Postni čas je pot od suženjstva do svobode, od trpljenja do veselja, od smrti do življenja.«
Sveti oče je spomnil, da je človek ustvarjen iz diha življenja, ki ga je v vsakogar izmed nas dahnil Bog. Ta življenjski dih vsakdo potrebuje v tem svetu, kjer prevladuje ozračje, ki duši.
»Zadušljivost povzročajo naše sebičnosti, bedne ambicije in molčeča brezbrižnost; ta zadušljivost zaduši duha, omeji obzorje in omrtviči utrip srca. Mislimo, da je to normalno, ker smo se navadili dihati zrak, iz katerega je upanje izginilo, zrak godrnjanja in ravnodušja, zadušljiv zrak panike in sovražnosti."
Papež je nato poudaril, da je post čas, da prenehamo s hinavščino in opravimo iskren post, miloščino in molitev.
"Postni čas je čas, da rečemo NE zadušljivosti molitve, ki nam pomiri vest; miloščine, ki nas pustili samozadovoljne, posta, zaradi katerega bi se počutili v redu.«
Cerkev je povabil, naj postni čas živi kot čas sočutja, znova naj zadiha in odpre srce dihu Božjega življenja. V svojem življenju moramo narediti prostor za vse dobro, ki ga lahko naredimo, tako da se odrečemo vsemu, kar nas osami, zapira in ohromi.
