Kmetijska oddaja: Uspešna prisilna poravnava Semenarne Ljubljana

| 12.02.2017, 11:14

Semenarna Ljubljana je v minulih dneh uspešno zaključila postopek prisilne poravnave, ki se je vlekel od leta 2012 in so mu botrovale zgrešene poslovne poteze pod prejšnjimi vodstvi in lastniki. Na petkovi novinarski konferenci je direktor družbe Aleš Šabeder povedal, da je bilo s postopkom prisilne poravnave Semenarni Ljubljana pravzaprav omogočeno preživetje, saj bi v nasprotnem primeru najverjetneje končala v stečaju. Pred njimi pa so zahtevna leta, v katerih naj bi povrnili vse dolgove in postali pomembna semenarska hiša ne samo v slovenskem ampak tudi v širšem prostoru.

Direktor Semenarne Aleš Šabeder je v petek predstavil grobo kronologijo dogajanja. Težave podjetja so se po njegovih besedah začele kopičiti po izgubi skupnega trga v začetku 90. let, kar je vodilo v prevzem s strani tujih lastnikov. Sledilo je veliko slabih naložb, za katere se je družba vseskozi zadolževala. Ko ni več mogla poravnavati obveznosti, se je znašla v prisilni poravnavi, v okviru katere je sklenila sporazum o poplačilu 50 odstotkov obveznosti do letošnjega 6. februarja.

Pri nas je bilo kar nekaj interesentov za nakup...

Deželna banka Slovenije, zdaj sto odstotni lastnik Semenarne, te edine slovenske semenarske hiše ne namerava prodajati, pravi Sonja Anadolli, predsednica uprave te banke:"Pri nas je bilo kar nekaj interesentov za nakup, vendar se je banka skupaj z našimi lastniki odločila, da dokler se družba ne spravi v tako formo, da bo resnično 100 odstotno uspešno podjetje, se pravi da bo EBITDA tako, kot ga imajo najboljša podjetja v regiji, do takrat bomo kot lastnik poskušali bdeti nad Semenarno. Vsekakor pa se nam zdi, da bomo v naslednjih letih priča neki pozitivni zgodbi in priča da bo Semenarna eno redkih podjetij, ki je šlo čez prisilno poravnavo in prestrukturiranje, brez da bi odpisalo kakršen koli dolg do bank."

Po besedah odgovornih in lastnikov Semenarno zdaj čaka zahtevno obdobje, da konča prestrukturiranje in poplača vse dolgove. Vodstvo ne razmišlja, da bi racionalizacijo poslovanja izvajalo v smeri odpuščanja približno 250 delavcev in strokovnjakov ampak napoveduje, da upajo, da bodo glede na obseg poslovanja in nove načrte število zaposlenih tudi povečevali. Trenutno pa ima Semenarna približno 20 milijonov dolgov, je v petek povedala Sonja Anadolli, predsednica uprave Deželne banke Slovenije: " Dolgovi se redno odplačujejo, tudi v naprej je predvidena taka zadolžitev, da se bodo obroki in obresti lahko redno poravnavali..."

Pri reševanju Semenarne so v minulih letih imele pomembno vlogo zadruge. Predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk pravi, da so samo lani povečale promet s Semenarno za 30 odstotkov. Ker je Semenarna Ljubljana minula leta bila v postopku prisilne poravnave, se doslej niso mogli prijavljati na razpise za evropska sredstva in tudi od države niso bili deležni nobene pomoči. "Semenarna je do dneva natančno plačevala vse obresti, vse obroke, ni dobila nič od države do sedaj, nič in zdaj mislim pa da je čas, da država tudi v semenarni malo pomaga," je v petek izpostavil Vrisk in se pri tem skliceval na prakso državne pomoči v drugih podjetjih.

Povečevanje prihodkov

Semenarna je v zadnjih treh letih stabilno poslovala in na medletni ravni za pet odstotkov povečevala prihodke. Stabilno poslovanje je tudi prioriteta trenutnega vodstva. Točne revidirane podatke o poslovanju naj bi sporočili čez približno tri tedne, je povedalo vodstvo na petkovi tiskovni konferenci. Takrat naj bi javnosti predstavili tudi nekatere druge projekte, ki naj bi Semenarni pomagali na zeleno vejo in o katerih v petek še niso želeli govoriti. Govori se predvsem o načrtih, da bi Semenarna postala tudi grosist, ki bi za zainteresirane zadruge izvajala skupno nabavo in tako omogočala celotnemu sistemu večjo stroškovno učinkovitost sebi pa dodatna sredstva.

Napovedujejo nove slovenske sorte poljščin

Vsekakor pa se ne vidijo le v vlogi vzdrževanja avtohtonih sort predvsem zelenjave, ampak že za leto 2018 ali 2019, če bo šlo vse po sreči, napovedujejo tudi nove sorte žit, ki bodo vpisane na skupno Evropsko sortno listo. Aleš Šabeder, je v petek povedal:"V Semenarni v zadjih letih delamo intenzivno na vzgoji novih sort tako pšenice kot koruze, predvsem pri pšenici imamo kar veliko konkretnih rezultatov skozi selekcijo, tako da računamo, da bomo v naslednjih dveh ali treh letih zopet vpisalo novo slovensko sorto pšenice na skupno Evropsko sortno listo."

Več lahko slišite v posnetku oddaje!