Visoko zadolžena Grčija se mora lotiti reform
Evropska Unija Petra Stopar
Bruselj je napovedal skorajšnja pogajanja z Atenami za novo mednarodno posojilo v zameno za korenite grške reforme. Dogovor o novem obroku za to zadolženo članico območja evra je še daleč, kljub temu pa se Grčija namesto varčevanja končno lahko ukvarja s konkretnimi ukrepi za okrevanje. To je na nedavnem sestanku evroskupine v Bruslju ocenil nizozemski finančni minister Jeroen Dijsselbloem.
Prvi finančni minister območja evra Jeroen Dijsselbloem je po ponedeljkovem zasedanju z ostalimi ministri povedal, da se bodo predstavniki Evropske komisije, Evropske centralne banke (ECB), evropskega reševalnega sklada (ESM) in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) kmalu vrnili na pogajanja v Atene: »Mednarodni posojilodajalci bodo z grškimi oblastmi poskušali doseči tehnični dogovor o strukturnih reformah – o davčni, pokojninski in reformi trga dela. Poudarek se seli z zategovanja pasu h korenitim reformam, kar je tudi odločilni dejavnik za Mednarodni denarni sklad«. Ta v tretjem programu pomoči še ne sodeluje s finančnimi prispevki, ker to pogojuje z verodostojnimi fiskalnimi ukrepi ter z zagotovitvijo vzdržnega grškega javnega dolga, ki po bruseljski oceni še vztraja pri približno 180 odstotkih bruto domačega proizvoda.
A tudi če četvorka posojilodajalcev z Grčijo tehnični dogovor kmalu doseže, je potreben še politični konsenz in izvedba nacionalnih postopkov za odobritev izplačila naslednjega obroka posojila, pri čemer je lahko težava prihajajoča volilna sezona v Evropi. Bo pa Grčija tokrat potrebovala precej manj od predvidenih 86 milijard evrov, je ocenil šef ESM Klaus Regling. Poleg tega denarja ne potrebuje pred poletjem, ko bo morala vrniti približno šest milijard evrov dolga, tako da se za dosego dogovora tako zelo ne mudi. »Čeprav Grčija denarja ne potrebuje nujno, pa je nujnost hitrega dogovora o naslednjem obroku pomoči ključna zaradi zaupanja. To se je v zadnjem letu vrnilo in ga ne želimo ogroziti,« je še posvaril Dijsselbloem.
