»Narod potrebuje ozdravljenje svoje duše«

03. 11. 2026, 08:29 | Tanja Dominko

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj sta bila gosta dr. Jože Plut in sestra Emanuela Žerdin. Ob praznikih vseh svetih in vernih rajnih sta spregovorila o odnosu do smrti, spremljanju umirajočih in pomenu molitve za pokojne. V oddaji smo se dotaknili tudi razdeljenosti slovenskega naroda, spomina na žrtve vojn in povojnega nasilja, obiska predsednice republike pri papežu ter prihajajočih lokalnih volitev.

Smrt ni konec, ampak prehod

Sestra Emanuela Žerdin, ki kot prostovoljka v hospicu spremlja ljudi ob koncu življenja, je poudarila, da se ob grobovih ne smemo ustaviti le pri svečah in cvetju. »Tisti kontakt z ljudmi, ki niso več prisotni telesno, ampak duhovno, je prav molitev,« je dejala.
Iz izkušenj spremljanja umirajočih ugotavlja, da ljudje ob koncu življenja največkrat iščejo smisel in zaokrožitev svoje življenjske zgodbe. Najpomembnejši postanejo odnosi z bližnjimi, z Bogom in s samim seboj. Ko človek to uredi, lahko v miru odide.
Dr. Jože Plut je spomnil, da krščansko upanje temelji na Kristusovem vstajenju in obljubi večnega življenja. Praznik vseh svetih nas spominja na tiste, ki so že pri Bogu, praznik vernih rajnih pa na pokojne, ki se še očiščujejo. Zato je pomembno, da se zanje molimo in jim pomagamo na poti k polnosti večnega življenja.

O smrti še vedno težko govorimo

Sestra Emanuela je opozorila, da je smrt v slovenski družbi še vedno pogosto tabu. Kljub temu je razprava pred referendumom o evtanaziji po njenem mnenju spodbudila pomembna vprašanja o življenju, dostojanstvu in umiranju.
Izkušnje kažejo, da se odnos do smrti spreminja, ko ljudje spoznajo, kaj pomeni spremljanje umirajočih. Nasprotovanje gradnji hiš hospica po besedah gostje pogosto izvira iz nepoznavanja njihovega poslanstva. »Ljudje ne vedo, kaj je hiša hospic. […] Tam so živi ljudje. Živijo in omogočimo jim, da živijo do konca,« je poudarila.
Ob tem je spomnila tudi na številne ljudi, ki umirajo doma, med svojimi bližnjimi. Prav takšne izkušnje lahko pomagajo, da se o smrti pogovarjamo bolj odprto in brez strahu.

Polemike ob praznovanju državnih praznikov

Pomemben del pogovora je bil namenjen razdeljenosti slovenskega naroda, ki se še vedno kaže v različnem odnosu do zgodovine, praznikov in spomina na pokojne. Dr. Plut, ki je bil tudi sam udeležen v vojni za samostojno Slovenijo, je opozoril, da država po osamosvojitvi še ni opravila svojega poslanstva na simbolni ravni. »Omadeževati praznovanje samostojnosti z nadaljevanjem zgodb o delitvi pomeni, da smo res nezreli za demokracijo.« Po njegovem bi morala obsoditi vse zločine totalitarnega sistema ter poskrbeti za dostojen pokop vseh žrtev vojn in povojnega nasilja. »Ti pobiti ne smejo biti v vrečkah in gajbicah, ker gre za ljudi. Jih je treba dostojno pokopati, tudi z imenom in priimkom, tako kot vsi drugi narodi po svetu,« je poudaril. 

»Oni bi morali biti simbol povezanosti in nikakor ne bi smeli dajati izjav, ki ločujejo ali poglabljajo razločevanje.«

Zavzel se je tudi za skupni spomenik, ki bi povezoval vse Slovence, ne glede na njihove politične ali svetovnonazorske razlike. S. Emanuela Žerdin pa je opozorila, da bi morali biti državni vrh in predstavniki državotvornih ministrstev prisotni na dogodkih, ki simbolizirajo povezanost slovenskega naroda in države, ne glede na politične ali druge razlike. »Oni bi morali biti simbol povezanosti in nikakor ne bi smeli dajati izjav, ki ločujejo ali poglabljajo razločevanje,« je poudarila. Tudi ob različnih pogledih na zgodovino in simbole bi morali znati za trenutek stopiti skupaj in praznovati samostojnost.

Sestra Emanuela je izrazila tudi bolečino ob dejstvu, da tudi po osemdesetih letih še vedno nismo sposobni dostojno pokopati vseh žrtev. »To so naši ljudje. In dokler se tega ne bomo osvobodili, bo naša duša bolna. Bolna bo duša naroda.« Ob tem je poudarila, da se moramo veseliti svoje države in njene samostojnosti ter iskati skupne točke, ki nas povezujejo. »Bodimo hvaležni za to, kar imamo. Nikoli namreč ne vemo, kako dolgo bomo imeli svojo državo. Narodi pridejo in odidejo, države se spremenijo.«

Papežev obisk kot priložnost za povezovanje

Gosta sta pozdravila obisk predsednice republike Nataše Pirc Musar pri papežu Leonu XIV. in njeno povabilo, naj obišče Slovenijo. Dr. Plut je izrazil upanje, da je bilo povabilo iskreno in da bo morebitni papežev obisk prispeval k povezovanju Slovencev.
Sestra Emanuela si želi, da bi ob obisku papeža kristjani v Sloveniji pogumno pokazali, kdo so in kaj lahko prispevajo družbi. Ob tem je poudarila, da je med vernimi in nevernimi veliko skupnih vrednot in dobrih ljudi, ki si želijo sodelovanja.
Po besedah dr. Pluta lahko takšen obisk pomaga tudi pri ponovnem odkrivanju vrednot, kot so poštenost, odgovornost, spoštovanje in skrb za skupno dobro.

Za politiko so potrebni odgovornost, spoštovanje in dialog

Gosta sta spregovorila tudi o aktualnem političnem dogajanju, med drugim o zavrnitvah kandidatov za prevzem poslanskega mandata v stranki Resnica in na zgodbe o kupčijah v Kranju za gradnjo pravoslavne cerkve. Dr. Plut je dejal: »Poslanec ne more biti vsakdo. To je odgovorna služba. V parlamentu se sprejemajo odločitve, zato moraš vedeti, kaj zagovarjaš, utemeljiti svoje predloge in včasih celo svojo politično in svetovnonazorsko držo umakniti v želji, da pridemo do skupnega dobrega,« je dejal. Sestra Emanuela Žerdin pa je ob tem dodala: »Vseeno smo mi malo mogoče podcenili, da naši pravoslavni politiki malo drugače reagirajo in gledajo na neke stvari. Oni ne bodo tako kot naši odstopili zaradi enega sendviča. Kar je povedal, bo rinil naprej. Na nek način bo poskusil pokazati, da je on ravnal pravilno, pa četudi se nam zdi, da je bilo nepravilno.«

Ob koncu oddaje sta podala še nekaj meril za izbiro županov na prihajajočih lokalnih volitvah. Dr. Plut je izpostavil skrb za vse prebivalce, tudi za tiste na obrobju, ter spoštovanje do živih in mrtvih. Sestra Emanuela pa je poudarila ponižnost, sprejemanje odgovornosti, odprtost do različnosti in spoštovanje vseh ljudi v občini.