Slavi KoširSlavi Košir
Matej KržišnikMatej Kržišnik
Andrej ŠinkoAndrej Šinko

Proti prisilnemu delu

| 01.03.2017, 10:22

Po drugi svetovni vojni so komunisti pošiljali politično neprimerne ženske na prisilno delo v delovno taborišče. Najbolj znano tako taborišče z več kot osemsto internirankami je bilo v Ferdrengu na Kočevskem. Oblastniška namena internacije sta bila kaznovanje in prevzgoja. To se je dogajalo že štiri leta po vojni, ko je bilo pranje slovenskih možganov s propagando že v velikem zamahu. Če bi takrat delali ankete, bi se prav gotovo večina strinjala, da se take in take ženske pošlje na prevzgojo z družbeno koristnim delom.

Prisilno vzgojo nabornikov predlagajo tudi zagovorniki ponovne uvedbe obveznega služenja vojaškega roka in po anketah sodeč, večina Slovencev to odobrava. Ne gre namreč za večanje obrambne moči Slovenije, ampak za blodnjo večinskega dela prebivalstva o koristih obveznega služenja za izgradnjo družbeno odgovornih oseb.

Z vidika učinkovitosti obrambe države je bil naborniški sistem smiseln kakšnih 200 let. Tehnologija vojskovanja je dajala prednost množičnosti pred profesionalizmom, »velike« vojske so potrebovale vojake kot hrano za topove. Pred tem (kot tudi sedaj) pa je dobro usposobljen poklicni vojak več kot učinkovito nadomestil prisilno priučene borce.

Strinjam se, da ima vsaka oseba pravico, da se usposobi za samoobrambo ter za obrambo svoje države. Sodobna država mora omogočiti vsem, ki to želijo in ki so telesno ter umsko sposobni, da se usposabljajo v ustreznih vojaških sestavih, kot so narodna garda, rezervne vojaške enote ali rezervne policijske enote. A kontinuirano usposabljanje rezervnega vojaškega sestava prostovoljcev nima nič opraviti s ponovno uvedbo naborniškega sistema. Slednje ni obrambno vprašanje. Severnoatlantska zveza NATO je verjetno referenca v vojaških zadevah. Oni ne predlagajo uvedbe naborniškega sistema, predlagajo nam, da poklicne vojake sodobno opremimo in pošteno plačamo.

Šokiran sem, s kakšno lahkoto je postala butasta ideja, da lahko nekaj mesecev svaljkanja po kasarnah in vojaškega drila pozitivno vpliva na zrelega mladostnika, sprejemljiva za tako širok krog občinstva. Kot da ne bi imeli nobenih izkušenj s služenjem v JLA. Če ima kdo znanca v Avstriji, kjer je obvezno služenje vojaškega roka še danes v veljavi, naj ga le vpraša, ali si njihovi fantje služenje vojaškega roka zapomnijo še po čem drugem kot po občasnem pijančevanju in po tem, da so se zredili. Če že hočete, da vam država vzgaja otroke, potem raje predlagajte obvezni internat med 10. in 15. letom.

Pa kaj se razburjaš, mi je marsikdo dejal v teh dneh, saj ideja nima možnosti za realizacijo. Odločevalci niso tako neumni in uvedba naborništva tudi preveč stane. Morda to drži, jaz pa se še vedno zgrozim, kako blizu dejanske oblasti lahko pridejo politikanti, ki menijo, da si lahko v imenu večine država lasti naša življenja, življenja naših otrok in naše premoženje. Naborništvo v teh časih bi bilo čisto navadno prisilno delo plus državna indoktrinacija. Če na te zadeve ne bomo pozorni in občutljivi, se nam utegne še kolcati po sedanjih, ne prav dobrih časih.

Vir: Časnik.si

Papež in ostareli (photo: Simone Risoluti) Papež in ostareli (photo: Simone Risoluti)

Papež Frančišek z nemočjo pričuje

Papež Frančišek tudi s svojo boleznijo pričuje. Vernikom in ljudem dobre volje daje zgled, kako lahko s svojim življenjem in z odločitvami, ki jih sprejemamo, kažemo Boga, je v oddaji Pogovor o ...

V Vatikanu (photo: Moisés Becerra LC) V Vatikanu (photo: Moisés Becerra LC)

Kdo so ženske na vodilnih položajih v Cerkvi?

Praznujemo mednarodni dan žena. Ženska je imela v Cerkvi vedno veliko vlogo. Posebno mesto ji daje papež Frančišek, ki je na nekatere pomembne vodilne položaje imenoval prav ženske.

dr. Žiga Turk (photo: Izidor Šček) dr. Žiga Turk (photo: Izidor Šček)

Dr. Žiga Turk o zapletu med ZDA in Ukrajino

Petkovi pogovori med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim so odmevali tudi v oddaji Spoznanje več, predsodek manj. Sogovornik dr. Žiga Turk je ...

Klara in Blaž Otrin v studiu Radia Ognjišče (photo: ARO) Klara in Blaž Otrin v studiu Radia Ognjišče (photo: ARO)

Iz dveh tirov ustvarjata tretjega - skupnega

Klara in Blaž Otrin sta napisala odmevno knjigo z naslovom: Dve zgodbi enega zakona, ki jo v teh dneh na različnih koncih Slovenije tudi predstavljata. V njej na iskriv, humoren in iskren način ...