Ustvarjalna in življenjska pot Lojzeta Slaka bo kmalu zaživela na odru
| 03.02.2017, 17:18
Teater Šentviški, ki deluje pod okriljem društva Blaž Potočnikova čitalnica, pripravlja gledališko-glasbeno predstavo o življenju in delu Lojzeta Slaka z naslovom En godec nam gode. Scenarij za predstavo, ki je nastala po istoimenski knjigi Ivana Sivca, je napisal Roman Končar, režijo je prevzel Brane Kopač. Premiera bo 8. februarja, a je ta že razprodana, naslednje predstave bodo 18. in 25. februarja ter 4., 8., in 11. marca 2017 ob 19.30.
Predstava je nastala v sodelovanju z družino Lojzeta Slaka, v njej sodeluje več kot 45 igralcev. Prikazano bo Slakovo življenje od otroških dni do velikega gala koncerta v Cankarjevem domu.
V dramsko besedilo je vključenih več kot deset Slakovih melodij, ki bodo izvajane v živo. Nastopajoči bodo hkrati dramski igralci, pevci in instrumentalisti. Skupaj bo odigranih več kot 40 vlog, v sam projekt pa je vključenih prek 50 sodelujočih. Režiser Kopač je zapisal, da je namen uprizoritve Slakove glasbene poti bil, "da se poklonimo pokojnemu sokrajanu in velikanu slovenske glasbe, vrhunskemu virtuozu na diatonični harmoniki, ki je s svojim delom pustil neizbrisen pečat v slovenskem glasbenem prostoru".
Kaj so o predstavi povedali igralci?
Martin Bučan, ki bo nastopil v vlogi 50-letnega Slaka, je povedal, da v tej vlogi začuti, kako lepo je z igranjem na harmoniko ljudem podajati slovensko veselje, radost in s tem prebujati narodno zavest. "Lojze Slak je bil z dušo in srcem predan glasbi. Pa tudi s svojo hudomušnostjo je ljudi večkrat spravil v smeh. Lepota, mehkoba njegovih melodij je neizmerna, nepozabna," piše v sporočilu za javnost. Anton Martin Robida, ki bo upodobil 16-letnega Slaka, pa je povedal, da je Slaka poslušal že kot otrok in da se mu je vedno zdel zelo preprost in dober človek ter glasbenik: "Zdaj, ko pa igram v tej igri, pa spoznavam tudi njegove začetke in sem še bolj navdušen."
Osemletnega Slaka bo upodobil Luka Jenko, ki je s harmoniko že nekajkrat nastopil na vaških prireditvah in proslavah, v predstavi pa tokrat nastopa prvič, medtem ko bo 25-letnega glasbenika upodobil Domen Suhoveršnik.
V vlogi Slavka Avsenika bo na oder stopil Janez Kajzer, Vilko Avsenik bo Klemen Marko, Urša Robida bo upodobila 20-letno Ivanko Slak, 50-letno Ivanko pa bo na odru poustvarila Majda Kajzer. Jure Sešek pa bo moderator predstave.
Ivan Sivec, avto knjige "En godec nam gode" je povedal, da ob pisanju ni slutil, da bo kdaj iz tega nastala gledališko-glasbena predstava, "čutil pa sem, da je Slak – še posebej ob današnjih mnogih povprečnih glasbenih skupinah – tak potencial, da se da črpati iz njegovega dela in osebnosti še desetletja in desetletja".
Sivec še poudarja, da gre tokrat za povsem drugačno predstavo, glasbeno igro, ki bo prikazala našega najboljšega diatoničnega harmonikarja vse od rojstva do konca njegove poti. "Zdi se mi, da je to gledljiva predstava za najširši krog gledalcev, še posebej pa za ljubitelje Slakove glasbe. Verjetno pa se mnogi sprašujete, zakaj so to predstavo pripravili prav v Šentvidu nad Ljubljano. Odgovor je preprost: Lojze Slak počiva le nekaj deset metrov stran od dvorane ..."
Roman Končar je uvodoma zapisal, da je knjigo "En godec nam gode" Ivana Sivca poznal še pred pisanjem scenarija, zato je iz nje pobral "le golo motiviko, le posamezna zgodovinska dejstva s časovne premice razvoja Lojzeta Slaka, potem pa sem čisto na novo spisal dramolet s petjem, ki bo zdaj ugledal luč odrskih desk. V izredno veliko pomoč so mi bili gospa Slak in oba sinova, ki so mi v večurnem pogovoru zaupali obilo življenjskih "ocvirkov" iz bogate zakladnice sobivanja z Lojzetom, tistega, družinskega in tudi zelo intimnega sobivanja s tem velikanom slovenske glasbe."
O številčni igralski zasedbi pa je Končar še zapisal: "Ko sem pisal besedilo, sem, seveda, vseskozi imel v mislih tudi realno sliko možnosti uprizoritve, glede na številčnost potencialne igralske zasedbe in pa na zmožnosti igralk in igralcev. Tako je nastalo resnično dobrovoljno, radostno in veselo delo, ki pa je na trenutku tudi zelo ganljivo, pa hudomušno razposajeno, pa smešno tudi, vsekakor. Nastalo je (spet) nekaj - za ljudi!"
Kopač podrobno o dogajanju na odru
Vsebina dogajanja zgodbe o Lojzetu Slaku se začne v njegovem ranem otroštvu, ko je mali Lojzek prvič plaho vzel v naročje stričevo harmoniko, je zapisal režiser Brane Kopač in nadaljeval, da se predstava nadaljuje z mladostnim zorenjem, v katerem je začel spoznavati širši svet in ljudi, ki so pomembno vplivali na njegovo nadaljnjo glasbeno pot. "Prav gotovo ga je za vedno zaznamovalo srečanje z legendarnim harmonikarjem Avgustom Stankom in s tedanjim glasbenim producentom na Radiu Ljubljana, Vilkom Ovsenikom. Spoznali bomo, kako se je Lojze prvič srečal s Fanti s Praprotna in takoj začutil, da so to »ta pravi fanjte« za njegov ansambel. Posebno mesto je v zgodbi našla tragična izguba »pevca vseh pevcev« Jožeta Šifrarja, ki je tako Lojzeta kot vse ostale člane ansambla močno prizadela. Zgodbo zaključujemo s slavnostnim koncertom ob 30-letnici delovanja v Cankarjevem domu in slavnostno razglasitvijo Lojzeta Slaka za kralja polk in valčkov."
Potujoča razstava »Moje plošče so moje knjige«, ki je prvi del širše zasnovane razstave o velikanu narodno-zabavne glasbe Lojzetu Slaku, se bo prvič ustavila tudi v Ljubljani, natančneje v Domu sv. Vida v Šentvidu nad Ljubljano. Na ogled bo dvakrat, najprej 5. februarja, od 9. do 12 ure, nato še na dan gledališke premiere "En godec nam gode" 8. februarja, od 10. do 19. ure, torej v Domu sv. Vida, nasproti šentviške cerkve.
Kdo je bil Lojze Slak?
Lojze Slak (1932-2011) je s svojim delom pustil neizbrisen pečat v slovenskem glasbenem prostoru. Prelomno leto v njegovi karieri je bilo 1957, ko je kot samostojni harmonikar prvič nastopil na radijski oddaji Pokaži, kaj znaš! in takoj očaral tako strokovno javnost kot radijsko občinstvo.
Prav Slaku in njegovemu ansamblu gre pripisati zasluge za to, da je slovenska narodnozabavna glasba postala znana tudi v mednarodnem prostoru. V letih pred smrtjo se je Slak s svojimi nepričakovanimi potezami in koncertnimi nastopi skušal približal tudi mlajšim poslušalcem, ki za narodnozabavno glasbo niso imeli posluha.
Glasbenik je znan tudi po tem, da je izpopolnil diatonično harmoniko s šestim gumbom za igranje basov in "Slakovim" gumbom za desno roko. Za svoje delo je prejel številna priznanja v Sloveniji in tujini.
