Radio Ognjišče
Marjan BuničMarjan Bunič
Andrej NovljanAndrej Novljan
Tanja DominkoTanja Dominko

Svetovalnica: Ali veste, kakšen zrak dihate?

Svetovalnica Rok Mihevc

Previsoke koncentracije trdnih delcev v zraku so vse večji problem v slovenskem prostoru. Zrak, ki ga dihamo vsi, je najbolj onesnažen v zimskem času. Zakaj takrat in kakšen vpliv imajo trdni delci na naše zdravje, je v tokratni svetovalnici odgovarjal predstojnik Centra za zdravstveno ekologijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, dr. Peter Otorepec.

Kakovost zraka določata geografska lega in vremenske razmere. "V kolikor živimo recimo v Ljubljanski kotlini, kjer je toplotna inverzija in je gibanje zraka zelo slabo, produkti gorenja se posledično kopičijo v kotlini in je zato zrak slabe kakovosti, to pa lahko traja tedne in tedne." Najslabša kakovost zraka je ponavadi v mesecu decembru, saj je takrat vreme najbolj stabilno.

Trdi delci nastajajo pri gorenju fosilnih goriv, torej če kurimo na drva, nafto ali bencin. Spremljamo koncentracijo trdih delcev velikosti 10 in 2,5 mikrona (PM 10 in PM 2,5). "Problem v slovenskem prostoru je, da imamo veliko individualnih kurišč, ki so ponekod glavni vir pri nas. V Evropi je navadno glavni vir teh delcev promet." Delci manjši od 10 mikronov prodirajo v naša dihala, preko dihal pa v krvni obtok in v cel organizem ter povzročijo številne negativne vplive na zdravje. "Delci, večji od 10 mikronov, se zadržijo v nosni votlini, lahko pa jih izločimo z izpraznitvijo nosa, torej, da se po domače povedano "useknemo"."

Opozorilni sistem, ki sta ga vzpostavila Agencija za okolje in Nacionalni inštitut za javno zdravje, je smiseln v dneh, ko je delcev veliko. Zelo visoke vrednosti imajo lahko neposredne in takojšne učinke na določeno populacijo ljudi. "Če smo pljučni bolniki, se nam v dneh, ko je trdnih delcev v zraku veliko, ta bolezen močno poslabša. In to do take mere, da potrebujemo zdravniško pomoč ali celo umremo." Študije večjih mest Evrope kažejo, da je v dneh povišane koncentracije trdnih delcev več umrljivosti za boleznimi dihal, srca in ožilja. "Ta opozorila ščitijo predvsem te ljudi in otroke in s tem skušamo pomagati in svetovati, kako se obnašati v teh dneh, da ne bi bili še bolj izpostavljeni tem delcem." Sicer pa tudi za zdrave ljudi velja opozorilo, naj v dneh povišane vrednosti, omejijo gibanje na prostem, oz. naj bodo aktivni v naseljih, kjer je trdnih delcev manj.

Svetovalnica

VIDEOTEKA

  • Jon Kanjir v družbi (photo: osebni arhiv) Jon Kanjir v družbi (photo: osebni arhiv)

    Star sem 23 let in smrti se ne bojim

    Nedavno je v medijih odmevala zgodba o tem, da želi Mestna občina Maribor v Bresternici poleg skupnostnega centra za demenco zgraditi še hišo hospic. Predlog, ki se ga je razveselil marsikdo, ki ...

    Redovnice in redovniki so se razveselili ponovnega snidenja (photo: Meta Potočnik) Redovnice in redovniki so se razveselili ponovnega snidenja (photo: Meta Potočnik)

    Bratstvo in sestrinstvo - lepota in izziv

    Redovniki in redovnice so se v sredo zbrali pri kapucinih v Kančevcih na tradicionalnem letnem redovniškem dnevu. V letu, ko se spominjamo prehoda sv. Frančiška Asiškega v večnost, so se ustavili ...

    Janez Meglen, Sara Mihalič in Klemen Krašovec  (photo: Rok Mihevc) Janez Meglen, Sara Mihalič in Klemen Krašovec  (photo: Rok Mihevc)

    Kdo prihaja v Stično in kdo je letos njen zavetnik?

    V Kolokvij smo povabili Janeza Meglena, Klemna Krašovca in Saro Mihalič, da nam povedo nekaj več o letošnji Stični mladih, katere geslo je Vžgi srce. Slišali smo, kdo so posebni gostje, katera je ...

    Vipava, Goče, Primorska (photo: Jure Makovec/STA) Vipava, Goče, Primorska (photo: Jure Makovec/STA)

    Kaj bi bilo, če bi meja ostala pri Postojni?

    Na vprašanje, zakaj je dobro praznovati praznik, ki ga je leta 2005 uvedla Janševa vlada, dr. Igor Škamperle odgovarja: "Zato ker lahko ne bi bilo tako in bi bila meja na pri Postojni in na ...

    Avdio player - naslovnica