Radio Ognjišče
Jure PavšekJure Pavšek
Jakob ČukJakob Čuk
Tone GorjupTone Gorjup

Svetovalnica: Ali veste, kakšen zrak dihate?

Svetovalnica Rok Mihevc

Previsoke koncentracije trdnih delcev v zraku so vse večji problem v slovenskem prostoru. Zrak, ki ga dihamo vsi, je najbolj onesnažen v zimskem času. Zakaj takrat in kakšen vpliv imajo trdni delci na naše zdravje, je v tokratni svetovalnici odgovarjal predstojnik Centra za zdravstveno ekologijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, dr. Peter Otorepec.

Kakovost zraka določata geografska lega in vremenske razmere. "V kolikor živimo recimo v Ljubljanski kotlini, kjer je toplotna inverzija in je gibanje zraka zelo slabo, produkti gorenja se posledično kopičijo v kotlini in je zato zrak slabe kakovosti, to pa lahko traja tedne in tedne." Najslabša kakovost zraka je ponavadi v mesecu decembru, saj je takrat vreme najbolj stabilno.

Trdi delci nastajajo pri gorenju fosilnih goriv, torej če kurimo na drva, nafto ali bencin. Spremljamo koncentracijo trdih delcev velikosti 10 in 2,5 mikrona (PM 10 in PM 2,5). "Problem v slovenskem prostoru je, da imamo veliko individualnih kurišč, ki so ponekod glavni vir pri nas. V Evropi je navadno glavni vir teh delcev promet." Delci manjši od 10 mikronov prodirajo v naša dihala, preko dihal pa v krvni obtok in v cel organizem ter povzročijo številne negativne vplive na zdravje. "Delci, večji od 10 mikronov, se zadržijo v nosni votlini, lahko pa jih izločimo z izpraznitvijo nosa, torej, da se po domače povedano "useknemo"."

Opozorilni sistem, ki sta ga vzpostavila Agencija za okolje in Nacionalni inštitut za javno zdravje, je smiseln v dneh, ko je delcev veliko. Zelo visoke vrednosti imajo lahko neposredne in takojšne učinke na določeno populacijo ljudi. "Če smo pljučni bolniki, se nam v dneh, ko je trdnih delcev v zraku veliko, ta bolezen močno poslabša. In to do take mere, da potrebujemo zdravniško pomoč ali celo umremo." Študije večjih mest Evrope kažejo, da je v dneh povišane koncentracije trdnih delcev več umrljivosti za boleznimi dihal, srca in ožilja. "Ta opozorila ščitijo predvsem te ljudi in otroke in s tem skušamo pomagati in svetovati, kako se obnašati v teh dneh, da ne bi bili še bolj izpostavljeni tem delcem." Sicer pa tudi za zdrave ljudi velja opozorilo, naj v dneh povišane vrednosti, omejijo gibanje na prostem, oz. naj bodo aktivni v naseljih, kjer je trdnih delcev manj.

Svetovalnica
Blagoslov velikonočnih jedil (photo: Rok Mihevc) Blagoslov velikonočnih jedil (photo: Rok Mihevc)

Velika sobota: Več kot le blagoslov jedil

Čeprav v naši kulturi veliko soboto pogosto povezujemo predvsem s hrano in blagoslovom jedil, celjski škof Maksimilijan Matjaž poudarja, da so ti običaji zunanji izraz globlje praznične ...

Duhovniki (photo: Rok Mihevc) Duhovniki (photo: Rok Mihevc)

Dragi duhovniki, potrebujemo drug drugega

Na veliki četrtek dopoldne so slovenski škofje darovali krizmene maše, pri katerih so skupaj z duhovniki obnovili duhovniške obljube, obenem pa blagoslovili in posvetili sveta olja, ki spremljajo ...

Čaščenje križa (photo: Rok Mihevc) Čaščenje križa (photo: Rok Mihevc)

Veliki petek: Učna ura spreobrnjenja

Veliki petek je v cerkvenem letu edinstven, saj je to edini dan, ko ni svete maše. Namesto tega verniki obhajajo obrede velikega petka, molijo križev pot in se v tišini spominjajo Jezusove smrti. ...

P. Marjan Kokalj (photo: Urša Sešek) P. Marjan Kokalj (photo: Urša Sešek)

Ko si enkrat to doživel, nenehno po tem hrepeniš

»Pri maši je Jezus tako resnično navzoč med nami, da se ga lahko skoraj dotaknemo,« je v prazničnem jutru na veliki četrtek na Radiu Ognjišče zatrdil p. Marjan Kokalj, ki je bil februarja imenovan ...

Avdio player - naslovnica