Poslovil se je duhovnik dr. Drago Klemenčič
Slovenija Tone Gorjup
Na praznik Gospodovega darovanja v templju, 2. februarja 2017, je prag večnosti prestopil duhovnik dr. Drago Klemenčič, dolgoletni snovalec in urednik tednika Družina ter verskega programa televizije Slovenija, kot so sporočili iz koprske škofije. Bil je tudi mentor katoliških novinarjev, po srcu pa prijatelj sv. Fančiška in ljubitelj cerkvene glasbe. Pogreb pokojnega duhovnika Draga Klemenčiča bo v soboto, 4. februarja v Stomažu z mašo zadušnico ob 14. uri.
Drago Klemenčič, rojen 11. januarja 1938, je bil doma iz Stomaža v Vipavski dolini. Po osnovni šoli v domačem kraju je obiskoval gimanzijo v Ajdovščini; bil je tudi gojenec vipavskega semenišča. Že v dijaških letih je igral orgle pri mašah in bil zborovodja, če je bilo potrebno. Po gimnaziji je odšel na študij teologije v Ljubljano in bil 29. junija 1962 posvečen v duhovnika. Po novi maši je bil župnijski upravitelj v Stržišču in Rutu pod Črno prstjo. Škof Jenko ga je 1964 določil za študijskega prefekta v ljubljankem bogoslovju. Tam se je kmalu pridružil ekipi uredništva Družine in 1965 postal odgovorni urednik. Po nekaj letih je odšel na študij v Rim, kje je leta 1971 na lateranski univerzi doktoriral iz teologije s tezo Teologija zemeljskih stvarnosti v življenju in delu škofa Mahniča in magistriral iz komunikologije. V času študija je sodeloval pri slovenskih oddajah radia Vatikan. Po vrnitvi v Ljubljano ga je nadškof Pogačnik imenoval za glavnega urednika Družine; obenem je kot gost predaval na teološki fakulteti. Družina je pod njegovim vodstvom začela vstopati tudi v širši družbeni prostor, a ne brez groženj in sodnega preganjanja s strani oblasti. Tudi v času demokratizacije je bil kritičen, do tistega dela politike, ki ohranil partijski način obravnavanja kristjanov. S članki in nasveti je sodeloval tudi v drugem katoliškem tisku od Mavrice do Cerkvenega glasbenika. Drago Klemenčič je leta 1990 prevzel oblikovanje na novo uvedenega verskega programa na TV Slovenija in to delo ohranil do upokojitve. Tudi pozneje je z zanimanjem spremljal razvoj katoliškega tiska in drugih medijev v službi naše krajevne Cerkve.
