Zemeljsko pot sklenil duhovnik Marijan Smolik
Slovenija Marjana Debevec
V noči na nedeljo je v 89-letu starosti umrl duhovnik dr. Marijan Smolik. Bil je teolog, liturgik, prevajalec in urednik, trideset let profesor na Teološki fakulteti in v zahtevnih časih izključenosti Teološke fakultete iz Univerze tudi njen dekan; širok krog Slovencev pa ga pozna kot knjižničarja znamenite Semeniške knjižnice.
»Ob njegovem imenu se pred našimi očmi zariše podoba enciklopedično izobraženega znanstvenika, ki se je zapisal v zgodovino slovenske znanstvene misli s svojim neutrudnim delom, ki ne pozna počitka, predvsem pa podoba človeka, ki ga odlikujejo mnoge človeške vrline: delavnost, resnicoljubnost, vztrajnost, zvestoba, nesebičnost in skromnost. Čeprav zaradi razmer in drugih človeških zakonitosti ni mogel v enaki meri razviti vseh prejetih talentov, med drugim tudi za matematiko in glasbo, je prispeval nemajhen delež v zakladnico slovenske misli in spoznanj,« je ob njegovi 80-letnici v Družini zapisal duhovnik prof. Rafko Valenčič.
Leta 2008, ob Smolikovem življenjskem jubileju, so Teološka fakulteta ter založbi Družina in Mohorjeva družba izdali zbornik Liturgia – theologia prima. Na skoraj 500 straneh je objavljena Smolikova biografija in bibliografija ter teološke, liturgične, literarne in zgodovinske razprave. »Združeval je dvoje poslanstev: duhovništvo in znanstveništvo. Služba znanosti je pri njem zelo stroga, trdno zasidrana v dejstvih in v jasnih izrazih. Gre za najlepšo znanost v pravem pomenu besede,« so zapisali. Za liturgično gibanje se je Smolik navdušil že med študijem (duhovniško posvečenje je prejel po diplomi leta 1955, doktoriral pa je leta 1963), po drugem vatikanskem koncilu pa se je na postdoktorskem študiju v Parizu in kasneje ob profesorskem delu na ljubljanski Teološki fakulteti »vneto posvečal prevajanju prvih koncilskih dokumentov, razlag in razprav s tega področja. Poleg maše in brevirja so bili prenovljeni vsi zakramenti ter druge obredne knjige. Smolikov delež je nezamenljiv, čeprav so svoj delež prispevale tudi razne delovne skupine. Tako je prenova bogoslužja na Slovenskem nerazdružljivo povezana z njegovim imenom.«
Marijan Smolik je bil tudi zvest sodelavec Družine. Ne le kot pisec – iskalnik po našem arhivu pod njegovim imenom izpiše desetine knjig in člankov –, urednikom in novinarjem je bil od ustanovitve tednika, zlasti v času pokoncilske prenove Cerkve, tudi svetovalec. »Danes mladi kolegi v založništvu potrebne informacije iščejo na internetu. V času, ko smo mi začeli, interneta še ni bilo, imeli pa smo v bližini prof. Smolika, ki je vse vedel in bil vedno pripravljen svoje bogato znanje deliti z drugimi,« je ob izidu zbornika povedal direktor Janez Gril.
Dr. Smolik si je tudi v laični javnosti pridobil ime odličnega poznavalca teoloških in drugih humanističnih ved. Z veliko vnemo se je posvečal raziskovanju življenja in dela znanih in manj znanih ljudi, ki so se zapisali v slovensko kulturno zgodovino, kar dokazujejo številni prispevki, ki jih je objavil v domačih in tujih znanstvenih revijah, enciklopedijah, leksikonih in zbornikih. Za obsežen opus in več kot 60-letno skrb za Semeniško knjižnico je leta 2010 prejel Trubarjevo priznanje, Slovenska škofovska konferenca pa mu je podelila Ciril Metodovo odličje.
