Marjan Bunič
Kap nas bo!
| 17.01.2017, 15:03 Marjan Bunič
Bill Gates, Amancio Ortega, Warren Buffet, Carlos Slim, Jeff Bezos, Mark Zuckerberg, Larry Ellison in Michael Bloomberg. So vam znana ta imena? Nekatera prav gotovo, sploh če v oklepaju dodamo Microsoft, Zara, Amazon, Facebook, Oracle … To je osem najbogatejših mož na svetu. Lepo. Zdaj pa še en oklepaj: Teh osem gospodov ima v lasti nekaj več bogastva kot pa skupaj premore najrevnejša polovica Zemljanov. 426 milijard dolarjev ima v žepu osmerica, najrevnejša polovica človeštva pa bi lahko skupaj zbrala le 409 milijard. Osmerice ne doseže.
Omenjene podatke je te dni objavila mednarodna dobrodelna organizacija Oxfan, ki se bojuje proti svetovni revščini. Najprej sem pomislil, da tako očitna dejstva sploh ne potrebujejo komentarja, a po razmisleku sem ugotovil, da je pogled na to zelo različen …
Sam namreč tako novico razvrščam ob bok tisti o najdebelejšem človeku na svetu, ki se mu je svet zožil na posebej ojačano veliko posteljo, s katere že leta ni premaknil svojega pol tone težkega telesa. Resnično, človeško telo očitno prenese marsikaj, a priznajte, da je zadeva bizarna in bolna. Izhodiščna novica pa v družbi na splošno ne doseže takšne ocene. Tudi družba namreč očitno prenese marsikaj, vendar takšnega razkoraka med revščino in bogastvom na splošno ne poimenuje „bolno in bizarno“. Slovenski prostor je že preplavila ideologija, ki je sicer značilna za Združene države Amerike, da lahko vsak doseže svoje sanje, če je le dovolj prepričan vanje, če je le pripravljen trdo delati in če je seveda sposoben. „You can do It!“ Omenjena osmerica je s svojo genialnostjo in trdim delom izkoristila priložnost in zdaj zasluženo živi sanje mnogih Zemljanov. Vsako drugačno mnenje tvega nalepko nevoščljivosti, škodoželjnosti in nedemokratičnosti.
Po tej logiki so najrevnejši najmanj sposobni in najmanj delavni. Neumnost!
Še bolj škodljiva posledica take logike pa je prepričanje, da lahko z lahkoto v zgolj nekaj korakih dosežemo svoje cilje. Instant generacija ve, da mora samo najti pravi recept in biti „ob pravem času na pravem mestu“ pa bo življenje pokazalo svojo sončno plat. In cilji? Eden najpomembnejših je v tej verigi prav gotovo „dobra služba“. Takšna, ki prinaša ugled, bogastvo in moč. Pa seveda ne preveč dela (kajti odgovornosti se nekako že da izogniti).
Povejte, imate tako službo? Potem ste eni redkih. Kajti takih služb načeloma ni. To pač ni služba v Revozu, ki že nekaj časa išče 300 delavcev za nočno izmeno, pa jih težko najde (zapolniti še 200 novih delovnih mest spomladi pa bo najbrž nepremostljiv problem, ki ga bo nazadnje treba reševati z delovno silo iz sosednje Hrvaške).
To tudi ni služba, v kateri začneš s pometanjem delavnice. Pred vrati podjetij čaka visoko izobražena generacija, ki bi rada to preskočila. Pometanja ni v kariernem načrtu. Zato ker tega ob vseh pravilnikih, ki določajo celo dovoljeno težo šolskih torbic, tudi v času šolanja ni moglo biti.
In ko uspešna kadrovnica iz svojih bogatih izkušenj svetuje mladini „Iščite delo, ne službe, dela je dovolj ...“, res ne moremo pričakovati, da bodo mladi razumeli. Sami smo jim odvzeli to možnost. Z vsemi slikami, ki jim jih slikamo o pravem, vrednem, uspešnem življenju. O življenju, ki ga zares živi le peščica najuspešnejših, najpametnejših, najboljših … Ostali pa na pravo življenje še čakamo ... Neumno.
Neumno, a resnično, ker obstaja. Ruski milijarder Valery Kogan je svoji vnukinji na poroko pripeljal Mariah Carey in Eltona Johna (Antonio Banderas pa je imel celo poročni govor) samo zato, ker je to lahko …
A, lepo vas prosim, mar ni nikogar, ki bi preprečil človeku, da se zredi in tehta čez 500 kilogramov?! Mar ni nikogar, ki bi udaril po mizi in jasno povedal, da ko iz bogastva raste še več bogastva, ne gre več za genialnost, pridnost in delo, ampak preprosto za nehigienske mahinacije kapitala?!
Najdebelejši človek na svetu je umrl pri osemintridesetih letih zaradi odpovedi srca. Predvidljivo, kajne? Prekomerni apetit je pokončal celo telo …
Ob tem začaranem krogu, ki ga živimo, ob gordijskem vozlu apetitov in resničnosti danes predme stopa današnji godovnjak, sveti Anton Puščavnik. Kaj naj z njim? Kam naj ga postavim? Kako naj ga umestim v ta nori svet? Morda res sodi prav na začetek karierne poti. „Moli in delaj. Naj ti ne počiva ne roka ne srce.“ A cilj bo v tem primeru povsem drugačen. Pravi? Za tiste, ki upirajo pogled onkraj, prav gotovo.