Pričevanje: Rešena iz pekla

Radijski utrip | 08.12.2016, 10:06 Nataša Ličen

Na praznik Brezmadežne smo v Dijaško oddajo povabili mlado ženo, ki je skozi številne težke življenjske preizkušnje zgodaj okusila grenkobo tega sveta, posebej slave in denarja. Slovenijo je obiskala v času knjižnega sejma, ko smo se z njo srečali tudi za radijski pogovor.

Ania Golędzinowska, mlada Poljakinja, od svojih najstniških let živi v Italiji. Anja je nekdanja manekenka, model, televizijska voditeljica, od blizu se je srečala z nočnimi klubi, drogo, elitno bogataško milansko druščino, sodelovala je z mnogimi znanimi imeni iz sveta mode, zabave, glamurja, športa .... Ob priložnosti njenega obiska je izšel tudi slovenski prevod njene knjige Rešena iz pekla. Kako sem iskala izgubljeno nedolžnost. Izšla je pri Založbi Salve. Njena burna življenjska pot, zaznamovana s težko družinsko izkušnjo, mnogimi ponižanji, zablodami, stranpotmi in predvsem z odkritjem vere, ki je dalo njenemu življenju novo vrednost, je v navdih mnogim mladim, posebej mnogim ženskam po svetu.

Njen duh je neuklonljiv. Vedno, v vsaki še tako težki situaciji, je našla v sebi moč za naslednji korak, moč, da se je zmogla postaviti na noge. Ania: »Stara sem 36 let, s šestnajstimi leti sem prišla v Italijo, delala sem v svetu mode in na televiziji, potem pa sem nekega dne pustila vse, kar sem imela, stanovanje, avto, vse udobje in odšla živet k sestram v samostan za tri leta. Našla sem nekaj veliko večjega, kar z denarjem ne moremo kupiti.«

»Moj oče je bil alkoholik in je umrl, mama je bila ves čas v depresiji, domov je vozila moške, eden od njih me je pri desetih letih zlorabil, začela sem sovražiti ves svet. Pri trinajstih letih sem si hotela vzeti življenje. Na vsak način sem hotela pobegniti od te bolečine, ki je otrok ne bi smel nikoli izkusiti. Vedno so mi kot otroku govorili, da ne smem sanjati, ker sem revna, da so sanje in uspeh samo za tiste, ki so lepi in bogati. Jaz pa sem hotela dokazati, da to ne drži. Nihče se ne rodi hudoben in ima zato vsak pravico, da zgradi svoje sanje. Vsak otrok se rodi čist. Rane, ki jih otroku zadajo starši, odrasli, so razlog za stranpoti otrok, ki potem drugod iščejo pozornost, ljubezen, ki je doma niso našli.«

»Kljub vsemu trpljenju, ki sem ga prestala, sem se odločila in vztrajala v želji doseči cilj in sanje, ki sem si jih zadala kot otrok. Med pisanjem knjige sem podoživljala vse, kar se mi je v preteklosti hudega zgodilo. Zavedala sem se, da se je to resnično dogajalo meni. Kar je zelo pomembno. Saj, samo, če sprejmemo stvari, jih lahko tudi spremenimo. Pisanje knjige je bilo zame kot terapija, toda nekaj je manjkalo. S knjigo želim povedati ljudem, poglejte, tudi če sem bila nič, sem dosegla velike stvari. Ko je moj založnik knjigo prebral, je dejal: » Ania, to je zgodba, ki jo bodo ljudje z veseljem prebrali. Toda, preden bo knjiga izšla, pojdi z menoj v Medžugorje in boš videla, ko se boš vrnila, knjiga ne bo več ista«. Imel je prav. V Medžugorju se je nekaj dotaknilo mojega srca."

"Slišala sem glas, Ania moraš oprostiti vsem, ki so te prizadeli. Odprla sem usta in izrekla dve besedi: »Odpuščam vam«. Nato sem začela jokati, izjokala sem vse solze, ki sem jih leta zadrževala v sebi. Ugotovila sem, da potrebujem nekoga, ki mi bo ponudil roko, me ljubil. Tam je v moje življenje vstopil Bog. Nisem se želela vrniti v staro življenje. Uspela sem obrniti list in odpustiti. Spravila sem se s svojo mamo, z vso svojo preteklostjo in spoznala, da nikogar ne morem kriviti za stvari, ki so se mi zgodile, saj ne poznamo zgodbe drugih ljudi, tudi drugi so morda imeli starše brez ljubezni in tega potem ne zmorejo predati naprej. Spoznala sem, da je bil Bog je bil vedno v mojem življenju, samo jaz ga nisem videla.«