Peterle kandidira za predsednika Evropskega parlamenta
Politika | 09.12.2016, 10:35 Petra Stopar
Evropski poslanec in predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle je včeraj v Bruslju potrdil kandidaturo za predsednika Evropskega parlamenta, potem ko je svoj odhod s položaja naznanil nemški socialist Martin Schulz. Peterle se je za kandidaturo odločil, ker je ob predhodnem preverjanju vzdušja v parlamentu zaznal dovolj spoštovanja in cenjenja svojega dela v preteklosti in svojega značaja. Stranka NSi, katere član je Peterle, trdno stoji za njegovo kandidaturo. Z njo se strinjata tudi premier Miro Cerar in zunanji minister Karl Erjavec.
Peterle: Čas za predsednika iz nove članice
„Za kandidaturo za predsednika te hiše sem se odločil, ker sem prepričan, da izpolnjujem vsa potrebna merila. Imam zelo jasen politični profil, velike politične izkušnje in vključujoč značaj,“ je poudaril v pogovoru s skupino slovenskih in tujih novinarjev v Bruslju. Dejal je, da ima njegova kandidatura precej elementov edinstvenosti: je edini nekdanji premier in dvakratni zunanji minister, edini član evropske konvencije in edini kandidat iz nove članice. Poudaril je tudi, da zelo dobro pozna zahodno in vzhodno stran Evrope, da je videl razdeljeno Evropo in da si je ne želi videti več, da zelo dobro pozna tudi Balkan, Rusijo, Turčijo, Srednjo Azijo in Afriko.
Evropa po Peterletovi oceni v kriznem stanju
Ob predstavitvi je med drugim povedal še, da bi bil po Poljaku Jerzyju Buzku znova čas za predsednika iz nove članice, da velikost države ne vpliva na kakovost vodstva ter da njegova kandidatura temelji na treh besedah: „spoštuj, poslušaj in sodeluj“. Ravno zato, ker je bilo premalo poslušanja in spoštovanja, je evropska politika po njegovih besedah v marsičem zašla na stranski. Evropski „skupaj“ je v marsičem oslabel, zato bi rad angažiral ljudi vertikalno in horizontalno.
Evropski projekt je na kocki in nikakor ni čas za ples na Titaniku, meni poslanec Evropske ljudske stranke (EPP). Boji se, da se bo politična raznolikost spremenila v razhajanja, skupni imenovalci so vse šibkejši, zato je ključno, da ta hiša zagotovi politično odličnost, most med državljani in drugimi ustanovami.
Največji tekmec „stari koncepti“
V največji politični skupini v Evropskem parlamentu, desnosredinski Evropski ljudski stranki, so trenutno štirje uradni kandidati za predsednika parlamenta. Poleg Peterleta še Francoz Alain Lamassoure, Irka Mairead McGuinness in Italijan Antonio Tajani. Rok za oddajo kandidatur se izteče v ponedeljek ob 12. uri. Na vprašanje, ali meni, da ima ob kandidatih iz tako močnih držav realne možnosti za izvolitev, je odgovoril, da bi raje rekel, da so drugi kandidati iz velikih držav. Italija je namreč po njegovih besedah ta čas zelo šibka, ker ima politično krizo, podobno je tudi s Francijo. Njegov največji tekmec so po njegovih besedah „stari koncepti“.
O podpori njegovi kandidaturi iz drugih političnih skupin v Evropskem parlamentu je dejal, da je prvi pregled opravil, preden se je odločil kandidirati. „Če bi mi rekli pri zelenih, liberalcih, konservativcih ali še kje drugje, da je moje ime nesprejemljivo, ne bi šel v to,“ je pojasnil.
Medtem ko v stranki vztrajajo, da položaj predsednika parlamenta v skladu z dogovorom s socialdemokrati pripada njej, pa ta možnost sproža vprašanja o političnem ravnotežju v Evropi. Evropska ljudska stranka bi namreč v tem primeru zasedala tri ključne položaje: predsednika Evropskega parlamenta, Evropskega sveta in Evropske komisije. Vprašanje političnega ravnotežja po Peterletovih besedah ni ključno za prihodnost evropske zveze, ki je že imela tri predsednike iz EPP, pa je preživela. Spomnil je tudi, da se dogovor EPP in evropskih socialdemokratov ni nanašal na širše politično ravnotežje, temveč na delitev mandata predsednika parlamenta.
Izpostavil je tudi, da socialisti niso tako podhranjeni, kar se tiče visokih položajev, saj imajo visoko zunanjepolitično predstavnico Federico Mogherini, dva močna podpredsednika komisije, predsednika evroskupine in še kaj bi lahko našteli.
Podpora
Na vprašanje, ali pričakuje podporo preostalih slovenskih članov EPP in slovenske vlade, Peterle odgovarja, da so bili doslej ti izrazi naklonjeni in da upa, da bo pri tem tudi ostalo. Kot so sporočili iz kabineta predsednika vlade, Miro Cerar kot premier „podpira vsako slovensko kandidaturo na visoke položaje v mednarodnih institucijah, saj je to v dobrobit Slovenije“. Stranka NSi, katere član je Peterle, trdno stoji za njegovo kandidaturo. V NSi so prepričani, da bi bila njegova zmaga dobra za celotno Slovenijo. V EPP delujejo tudi trije poslanci iz vrst SDS ter eden iz SLS. A podpora SDS je pod velikim vprašajem, saj mu jo je njen predsednik Janez Janša že pred časom odrekel. Včeraj STA odziva iz SDS ni dobila.
EPP bo o svojem kandidatu za predsednika odločala v torek ob robu plenarnega zasedanja Evropskega parlamenta v Strasbourgu. Predvideni so trije krogi glasovanja, ki bo tajno. V tretji krog se uvrstita dva najmočnejša kandidata, na koncu se odloča z večino oddanih glasov.
