Pregled dogodkov od petka do petka

Slovenija | 03.12.2016, 07:00 Tanja Dominko

Vstopili smo v adventni čas, ki je čas notranjega miru in premišljevanja pred prihodom Odrešenika na svet. A na političnem parketu o miru ni bilo ne duha ne sluha, premišljevalo se je pa veliko. Ali iti naprej s sporazumom z zdravniškim sindikatom ali prisluhniti pomislekom koalicijskih partneric. V dilemi, kaj storiti s Hrvati, se je znašel zunanji minister Erjavec. Opozicija pa se je hočeš nočeš ukvarjala s scenarijem ob morebitnih predčasnih volitvah. Medtem pa smo na Radiu Ognjišče razmišljali, da je 22 let, odkar obstajamo kar dolga doba, zato smo v svojo sredo z veseljem povabili naše poslušalce in prijatelje.

Radio Ognjišče je 28. novembra praznoval svoj 22. rojstni dan. Po gala koncertu smo se tokrat znova srečali z nekaterimi poslušalci in prijatelji, ki so se odzvali povabilu in prišli k sveti maši, ki jo je v zavodski cerkvi daroval upokojeni nadškof Alojz Uran. »V teh letih je Radio Ognjišče dozoreval in postal stičišče in izvir potokov žive vode, ki napaja naš tolikokrat enoumno usmerjeni medijski prostor«, je zatrdil nadškof Uran. Adventni čas, ki ga začenjamo, je povezal s sklepom leta usmiljenja. Sedaj namreč lahko to usmiljeno ljubezen, ki smo jo prejeli, delimo naprej, saj naš svet potrebuje sočutja človeške bližine.

Sporočilna in oznanjevalna moč Radia Ognjišče pa je po njegovih besedah vključenost v sam Izvir. In ni vseeno, ali zajemamo Savo pri Krškem, ali pri slapu Savica. »Če pa hočemo iti k izviru, moramo iti proti toku in se čim bolj približati čistim vrelcem voda, ki pritekajo iz Božjega osrčja, iz osrčja usmiljene Božje ljubezni, ki se danes želi skloniti k slovenskemu človeku: tukaj doma, v zamejstvu in po vsem svetu.« Ob sklepu se je nadškof Alojz Uran vsem sodelavcem zahvalil za dosedanje poslanstvo ter prosil Boga in Marijo prosil, naj nas spremlja apostolski blagoslov tudi v prihodnje.

Sveti maši je sledila še okrogla miza z nekaterimi osamosvojitelji. Z nami so bili nekdanji minister za pravosodje in upravo dr. Rajko Pirnat, minister za turizem in gostinstvo Ingo Paš, minister za zunanje zadeve dr. Dimitrij Rupel, ministrica za delo Jožica Puhar in republiški sekretar za finance dr. Marko Kranjec.

Politika in gospodarstvo

V koaliciji se je v zadnjih dneh zelo zaostrilo zaradi stavkovnega dogovora z zdravniškim sindikatom. V DESUSU in SD so celo omenjali, da koaliciji grozi razpad, a vladna seja je navsezadnje minila brez posebnosti. Vlada je pač brez podpore koalicijskih strank pooblastila ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc za podpis sporazuma z zdravniškim sindikatom Fides o prekinitvi stavkovnih aktivnosti. Prvak DeSUS Karl Erjavec in predsednik SD Dejan Židan sta po odhodu z vlade sporočila, da so njihovi ministri tej odločitvi nasprotovali.

Predsednik vlade Miro Cerar pa je zatrdil, da je bilo preglasovanje o omenjenem sporazumu nujno. Dejal je, da v vsaki koaliciji kdaj nastanejo trenja, o predčasnih volitvah pa ne razmišlja. Sama pogajanja pa so bila po njegovih besedah zapletena.

V zdravniškem sindikatu Fides so zadovoljni, da je vlada, kot pravijo, končno naredila korak v pravo smer in podprla sporazum, ki bo sprožilec nujno potrebnih sprememb za boljši zdravstveni sistem. Ker je pred njimi še veliko dela, pričakujejo, da bodo za uresničitev zavez iz sporazuma že naslednji teden sedli z vlado za pogajalsko mizo. Ostali sindikati javnega sektorja pa so že napovedali zaostritev svojih zahtev v pogajanjih z vlado, s čimer želijo doseči "enake ugodnosti", kot so jih zdravniki.

Za zdaj vladne stranke ostajajo skupaj. A glede na razmere smo preverili, ali so denimo v opoziciji pripravljeni na predčasne volitve. Podpredsednica največje opozicijske stranke in poslanka SDS Jelka Godec je bila precej kritična do vse bolj kaotičnih razmer v vladi in dodala, da je ta vlada nestabilna že od samega začetka.

Tudi v SLS ocenjujejo, da so razmere precej nenavadne in da bi bilo najbolje, da vlada odstopi. Tako v SDS kot SLS so pripravljeni na predčasne volitve. V NSI pa so tudi počasi začeli z evidentiranjem kandidatov.

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc se je v pogovoru s premierom zavezala, da bo zdravstvena reforma nared do 12. decembra. V zdravstvu dokument nestrpno pričakujejo, saj razmere niso rožnate. Zdravniška zbornica je v minulem tednu znova opozorila na pomanjkanje zdravnikov in na izčrpanost obstoječih. Predsednik Andrej Možina je dejal, da bomo potrebovali še vsaj deset let, da se bomo po številu zdravnikov približno izenačili z evropskim povprečjem, medtem ko nekaterih držav ne bomo ujeli še petdeset let. Predsednica odbora za izobraževanje pri zdravniški zbornici Bojana Beović je dodala, da imamo po podatkih OECD 2,6 zdravnika na tisoč prebivalcev. Največje pomanjkanje beležijo ortopedska kirurgija, kardiologija, družinska medicina in pediatrija.

V zbornici so še enkrat zanikali očitke, da ne razpisujejo dovolj in ustreznih specializacij.

Odnosi s Hrvaško se še kar niso razpletli. Prejšnji petek sta se na prvem srečanju sešla zunanja ministra Karl Erjavec in Davor Ivo Stier. Napredka nista dosegla. Stier je dejal, da je arbitražni proces, ki naj bi določil mejo, preteklost. V luči hrvaških not glede žične ograje na meji pa je nakazal, da je meja zanj očitno na mejah katastrskih občin. Erjavec mu je odgovoril, da meja med državama še ni določena in da jo bo določila arbitraža, za katero sta se z mednarodnim sporazumom dogovorili Slovenija in Hrvaška.

Državni zbor je slovesno razglasil vpis pravice do pitne vode v ustavo. Slovenija je tako poleg Slovaške postala druga država Evropske unije, ki zagotavlja pravico do vode na najvišji ravni.

Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj je Sloveniji za letos napovedala gospodarsko rast v višini dveh odstotkov, kar je 0,5 odstotne točke več od junijske napovedi. Prihodnje leto naj bi se rast pospešila na 2,4 odstotka, kar je tudi več, kot je OECD napovedala junija, in sicer za 0,1 odstotne točke. Zniževala se bosta tudi brezposelnost in javnofinančni primanjkljaj. Take so napovedi, kakšni pa so podatki?

Statistični urad je v sredo objavil, da se je obseg bruto domačega proizvoda v tretjem četrtletju po prvi oceni na letni ravni realno zvišal za 2,7 odstotka. V dosedanjih treh četrtletjih se je realno povečal za 2,6 odstotka. K rasti še naprej ugodno prispeva zasebno trošenje gospodinjstev, prav tako izvoz, katerega rast pa se upočasnjuje. Spodbudni podatki o rasti so razveselili finančno ministrstvo, na Umarju pa so ocenili, da je zaostanek za BDP-jem, ki smo ga imeli pred krizo, še vedno velik.

V skladu z zakonom o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma bo Ajpes v prihodnjih 14 mesecih vzpostavil register dejanskih lastnikov oz. fizičnih oseb, ki so končni lastnik podjetja. Direktor urada za preprečevanje pranja denarja Darko Muženič je med glavnimi novostmi zakona izpostavil uvedbo posebnega nadzora nad politiki in z njimi povezanimi osebami.

Delo je poročalo, da so lani v Libiji našli protitankovsko raketo s podobnimi registracijskimi oznakami, kakršne je imela Slovenija. Zunanji minister Karl Erjavec se je odzval s pojasnilom, da ni mogoče trditi, da bi najdena raketa izvirala iz Slovenije, ker so iste številke imele tudi rakete iz drugih republik nekdanje Jugoslavije. Glede minometnih min, ki jih je Slovenija leta 2008 donirala afganistanski vojski, lani pa so jih našli pri silah Islamske države v Iraku, pa je Erjavec, takratni obrambni minister, poudaril, da je šlo za donacijo Natu, ki je s to donacijo tudi razpolagal.

Poslanska skupina SMC je v sredo v zakonodajni postopek vložila spremembo zakona o praznikih in dela prostih dnevih, s katero bi 2. januar že prihodnje leto spet postal dela prost dan. V SD in ZL so napovedali podporo predlogu, v DeSUS pa napovedujejo, da bodo pobudo podprli le, če se v prihodnjem letu za regres upokojencev v skladu s koalicijsko pogodbo nameni 40 milijonov evrov. Če se v SMC s tem ne bodo strinjali, potem je njihov predlog gola populistična poteza, dodaja Erjavec. Po mnenju Gospodarske zbornice je predlog zelo nestrokoven in nekorekten tudi do gospodarstva. Goran Novković z GZS: „V takšnem času je govoriti o tem, da je situacija stabilnejša kot je bila, neodgovorno in nedržavotvorno.“ Nič ne bi bilo narobe, če bi imeli 2. januarja tudi dopust, če se ne bi dogajale druge anomalije.

Vlada je sprejela sklep o zvišanju cestnine za tovorna vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3,5 tone. Kot so sporočili po seji vlade, so pri dvigu upoštevali predvsem ekološki vidik, tako bodo vozila, ki bolj onesnažujejo, plačala več. Dars bi po oceni vlade na ta račun v prihodnjem letu zbral do 44 milijonov evrov dodatnih prihodkov.

Družba in kultura

V 97. letu starosti je umrl pravnik in ekonomist Ljubo Sirc, avtor številnih knjig o mednarodni ekonomiji ter ustanovitelj londonskega inštituta za proučevanje komunističnih oziroma postkomunističnih gospodarstev. Bil je velik zagovornik demokracije, k nam je iz tujine prinesel duha liberalizma in tržne ekonomije, kljub krivicam, ki so se mu zgodile, pa ni gojil osebnih zamer, čeprav bi jih lahko. Tako o njem pravi zgodovinar dr. Jože Dežman. Sirc je bil med pobudniki Zbora za republiko, ki velja za nekakšno intelektualno jedro desne sredine. O tem, kako bodo obeležili Sirčevo smrt, se bodo odločili v ponedeljek.

Ob smrti Sirca so se odzvali tudi v SDS, katere član je bil od leta 2010. Opisali so njegovo življenjsko pot in poudarili veličino njegovega duha.

V tem tednu se bomo v Cerkvi na Slovenskem pridružili molitveni pobudi Komisije škofovskih konferenc Evropske unije za Evropo. Predlagali so jo kristjani iz Slovaške, ki trenutno predseduje Evropski uniji. Za Evropo duha si prizadevajo tudi številna krščanska gibanja in skupnosti, povezana v pobudo „Skupaj za Evropo“. Po besedah ljubljanskega pomožnega škofa Franca Šuštarja sodobna sekularizacija v Evropi kliče po molitvi. Koordinator gibanj in skupnosti v Cerkvi na Slovenskem Janez Cerkovnik iz Prenove v Duhu je dejal, da so gibanja zagotovo prva, ki morajo narediti nek duhovni premik.

Odbor za varovanje nesnovne kulturne dediščine, ki ga sestavlja 24 držav, je na svojem rednem letnem zasedanju v Adis Abebi v Etiopiji sprejel odločitev o vpisu Škofjeloškega pasijona na reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Pasijonska uprizoritev na podlagi izvirnega besedila patra Romualda, nastalega med letoma 1715 in 1727, sodi med globalno prepoznavna in priznana ustna izročila.

Glede pomena ohranjanja Škofjeloškega pasijona je pater Metod Benedik povedal, da je prav, da se zavedamo bogastva naše kulture. "To je podoba slovenske vernosti izpred nekaj stoletij, ljudje so tudi na tak način izražali svojo vero. Obenem je to tudi kultura. Ta pasijon je tudi dejanje kulture, ljudje so se morali besedila naučiti na pamet, morali so se naučiti na pamet igre, tako da tudi zgodovina slovenske drame sega do pasijona."

Prejšnji konec tedna se je sklenil Slovenski knjižni sejem. Obiskalo ga je približno 30 tisoč ljudi, prodali pa so okoli 35.000 knjig. Avtorske agencije so na vlado, ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter urad za intelektualno lastnino naslovile javni poziv k doslednemu uveljavljanju avtorskih pravic.

Šport

Prejšnji petek so navduševali smučarji skakalci. Sedemnajstletni Domen Prevc je zmagal na uvodni tekmi nove sezone svetovnega pokala na Finskem, kar je njegova prva zmaga v tem tekmovanju. Peter Prevc in branilec velikega globusa je bil kljub padcu v finalu tretji. Sobotna tekma se je slabše iztekla.

Slovenski triatlonec Miro Kregar je svetovno prvenstvo v ultramanu na Havajih končal na četrtem mestu. A zadnji dan je opravil s tekmeci in osvojil prvo mesto na dvojnem maratonu. To je bil Kregarjev 11. Ultraman, kar osemkrat je zmagal tekaški del, ima pa absolutno dve tretji mesti, trikrat drugo mesto in leta 2013 zmago, kar ga uvršča na drugo mesto med najbolj uspešnimi tekmovalci vseh časov v 32 letih obstoja tekmovanja.

Janja Garnbret je s tretjim mestom v Kranju končala sanjsko sezono, v kateri je kot druga najmlajša v zgodovini športnega plezanja postala svetovna prvakinja v težavnosti ter skupna zmagovalka v seštevku svetovnega pokala v težavnosti in kombinaciji. Domen Škofic je pred tem v moškem finalu osvojil drugo mesto, s katerim je kot prvi Slovenec v moški konkurenci osvojil skupni seštevek svetovnega pokala v težavnostnem plezanju. Gre za daleč najuspešnejšo sezono slovenske reprezentance v športnem plezanju.

Slovenski jiu-jitsu se veseli uspeha Benjamina Laha. Ta je konec tedna v Vroclavu na Poljskem osvojil naslov svetovnega prvaka v kategoriji do 94 kg. Že dan prej sta Sara Besal in Patricia Delač osvojili bron v konkurenci ženskih parov.