Naš gost je bil vrhovni predstojnik lazaristov Tomaž Mavrič
Slovenija
V goste smo pred prvo adventno nedeljo povabili vrhovnega predstojnika Misijonske družbe (lazaristov) argentinskega Slovenca Tomaža Mavriča. Mavrič, ki je izvorno član Slovenske province in je bil do poletja vicevizitator viceprovince Sv. Cirila in Metoda v Ukrajini je spregovoril o svojem življenju, delu, ki ga čaka in vlogi družine v današnjem svetu.
„Če gledamo na današnji položaj družin v svetu vidimo koliko je nasprotovanj in koliko se sistematično dela, da bi se družina razbila. To je dokaz, da imajo nek prefinjen način, kako razbijati družine,“ je poudaril Mavrič in spomnil, da je „družina osnova celica družbe in bolj bodo družine grajene na trdnih krščanskih temeljnih bolj je tudi za nas odprto polje za nove duhovne poklice“.
V nadaljevanju je opisal, kako je na njega vplivalo begunstvo njegovih staršev med drugo svetovno vojno ter se posebej ustavil pri razmerah v Ukrajini, kjer je deloval zadnja leta. „Danes je Ukrajina toliko bolj v medijih in se o njeni preizkušenosti govori veliko predvsem po zaslugi našega papeža Frančiška,“ je dejal Mavrič, ki je vse povabil k solidnosti in pomoči Ukrajini. „Tudi Slovenija je država oziroma slovenski narod ne glede na versko pripadnost daruje za potrebe bližnjega, in tu je zelo močno sporočilo, da je v globini slovenskega naroda duhovnost zelo močna.“
O nalogah, ki ga čakajo kot vrhovnega predstojnika lazaristov pa je dejal, da bo največ pozornosti namenil 400-letnici karizme sv. Vincencija Pavelskega, njihovega ustanovitelja. „Vse akcije želimo razvijati v prid ubogim, v prid vzgoji duhovnikom, laikom, še naprej razvijati ljudske misijone,“ je dejal Mavrič in posebej podčrtal, da člani Misijonske družne ne smejo pozabiti na temelje, ki jih je postavil njihov ustanovitelj. Podčrtal je tudi skrb za migrante in begunce.
Kdo je Tomaž Mavrič?
Tomaž Mavrič se je rodil leta 1959 v župniji San Antonio v Buenos Airesu v izseljeniški družini s petimi otroki. Osnovno šolo je obiskoval v Villa Devoto, gimnazijo od 1972 do 1976 pa v župniji Marije Kraljice v Lanusu. Bogoslovje je študiral na Teološki fakulteti v Ljubljani.
Zakrament mašniškega posvečenja mu je leta 1983 v stolnici sv. Nikolaja podelil nadškof Alojzij Šuštar. Novo mašo je imel na Suhi pri Škofji Loki leta 1983, od koder izhajajo starši in nato še istega leta ponovitev v Lanusu. V Misijonsko družbo je vstopil decembra 1978 v Beogradu.
Po končanem teološkem študiju je nekaj mesecev deloval med rojaki v Argentini, leta 1984 pa je bil premeščen v Kanado, kjer je kot kaplan največ deloval na slovenski župniji Brezmadežne v Torontu. Posvečal se je misijonski dejavnosti in mladinskemu pevskemu zboru in drugim dejavnostim. Leta 1994 se je vrnil v Slovenijo in je bil nastavljen za kaplana v župniji Sv. Jakob ob Savi. Leto kasneje je odšel v župnijo sv. Jožefa nad Celjem, kjer je pomagal na župniji in se posvečal ljudskim misijonom, duhovnim vajam in drugim dejavnostim.
