Štefan IskraŠtefan Iskra
Jaka KorenjakJaka Korenjak
Rok MihevcRok Mihevc
Hrvaška zastava (foto: ARO)
Hrvaška zastava

Na Hrvaškem so se spomnili žrtev domovinske vojne v Vukovarju

Svet | 18.11.2016, 16:06 Andrej Šinko

Na Hrvaškem so z današnjo osrednjo slovesnostjo zaznamovali 25. obletnico tragedije, ki je med vojno leta 1991 doletela Vukovar. Državni vrh, številni svojci in več deset tisoč ostalih udeležencev se je dopoldne zbralo pred tamkajšnjo bolnišnico in se sprehodilo do spominskega pokopališča, kjer so se združili v molitvi in položili vence. Sledila je sveta maša, ki jo je ob somaševanju škofov in duhovnikov daroval zagrebški nadškof kardinal Josip Bozanić.

Kardinal Bozanić je v pridigi dejal, da številni poskušajo zanemariti zločine, ki so bili storjeni v Vukovarju in med domovinsko vojno. Zato je po njegovih besedah zadnji čas, da država jasno pove, kaj se je dogajalo - tudi zaradi mlajših generacij, ki so rodile po vojni. »V 87 dnevnem obleganju Vukovarja, od avgusta do novembra leta 1991, je sovražnik Hrvaške povzročil največje uničenje v Evropi po drugi svetovni vojni. Razdejal je mesto ob Donavi ter pregnal in ubil njegove prebivalce. Tako je vukovarska žrtev postala simbol vseh žrtev domovinske vojne. Letošnji jubilej nas tako opominja na tisoče umrlih ter ranjenih civilistov in vojakov v domovinski vojni,« je poudaril. Mladi so se v molitvi pred bolnišnico zbrali že sinoči, ko so množično prižigali tudi sveče.

Kaj se je dogajalo v Vukovarju?

Pripadniki JLA in srbskih enot so 18. novembra leta 1991 po zavzetju mesta zagrešili najhujše vojne zločine na Hrvaškem, med drugim množičen poboj več sto ujetnikov in ranjencev iz vukovarske bolnišnice. Jeseni leta 1991 naj bi Vukovar branilo približno 4000 vojakov in policistov, medtem ko je srbska stran ves čas oblegala mesto s približno 30.000 ljudmi.

Po hrvaških virih je bilo med obleganjem Vukovarja ubitih več kot 3.000 hrvaških vojakov in civilistov različnih narodnosti. Srbske oblasti so iz mesta pregnale več kot 22.000 prebivalcev. Približno 5.000 ujetnikov so odpeljali v taborišča v Srbiji, še danes pa pogrešajo približno 300 prebivalcev.

Novinarske ekipe, ki so takoj po zasedbi mesta prišle na prizorišče, so do tal razrušeni Vukovar, v katerem so vsepovsod ležala trupla, primerjale celo z japonsko Hirošimo, ki so jo ZDA konec druge svetovne vojne uničile z atomsko bombo. Na Hrvaškem so ogorčeni, ker številni, ki so sodelovali v vojnih zločinih v Vukovarju, niso odgovarjali za grozodejstva, vključno s številnimi posilstvi žensk.

»Bistveno je, da se zgodovina ne pozablja in da se je ne potvarja. Vedeti je treba, kaj se je zgodilo v Vukovarju. Sodstvo je zatajilo. Tisti, ki so povzročili zločine, niso ustrezno kaznovani, mnogi pa sploh niso bili kaznovani,« je že pred današnjo slovesnostjo dejala hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarovič.

Hrvaška vlada pozablja na Vukovar

Vukovar imajo na Hrvaškem za nacionalni simbol upora in množičnega trpljenja. Današnji prebivalci mesta želijo, da bi hrvaška vlada ustrezno skrbela za Vukovar vse leto in ne zgolj pokazala dobro voljo ob obletnicah.

Vlada se je pred današnjo slovesnostjo že včeraj sestala na posebni seji, njen predsednik Andrej Plenkovič pa je dejal: »Mesto Vukovar si zasluži posebno mesto in odnos vseh nas, da se zavzamemo za njegov razvoj, ohranjanje miru, tolerance in sobivanja na tem področju. S svojimi odločitvami želimo jasno pokazati, da odnos naše vlade do Vukovarja ni samo na ravni simbolike, ampak tudi spoštovanja prebivalcev in odločitve celotne vlade in mene osebno kot predsednika, da delujemo za razvoj in izboljšanje gospodarskega in socialnega položaja v Vukovarju.«

Kakšni so odnosi med Hrvati in Srbi?

Mesto, ki je bilo med vojno popolnoma razrušeno, so obnovili. Veliko težje poteka izgradnja zaupanja med prebivalci hrvaške in srbske narodnosti, ki imajo še vedno ločene vrtce in šole. Večina prebivalcev že leta kot največji problem poudarja brezposelnost in brezperspektivnost mladih, ki vse pogosteje zapuščajo Hrvaško. Povprečne plače pa so v Vukovarju 30 odstotkov nižje od državnega povprečja.

V Vukovarju je pred vojno živelo nekaj manj kot 45.000 ljudi, med katerimi je bila skoraj polovica Hrvatov in tretjina Srbov. Podobno razmerje je tudi danes, a je skoraj 15.000 prebivalcev manj kot pred izbruhom vojne.

Svet, Cerkev po svetu
 (photo: Vatican Media)  (photo: Vatican Media)

Kje bo živel Leon XIV.?

Papež Leon XIV. naj bi imel namen živeti v Apostolski palači. Vendar stanovanje prej potrebuje prenovo. Sveti oče si je prostore ogledal po nedeljskem opoldanskem nagovoru, ko so sneli pečat z ...

Prostovoljec leta 2024 s podelitvijo priznanj (photo: STA) Prostovoljec leta 2024 s podelitvijo priznanj (photo: STA)

Naj prostovoljec tudi naš sodelavec

Naj prostovoljski projekt lanskega leta je projekt Šola s srcem Srednje gradbene, lesarske in vzgojiteljske šole iz Šolskega centra Novo mesto. Mladinski svet Slovenije ga je nagradil, ker je ...

Papež Leon XIV. (photo: Vatican Media) Papež Leon XIV. (photo: Vatican Media)

Pogled redovnikov in redovnic na novega papeža

V zgodovini je bilo kar nekaj papežev iz vrst redovnikov. Zelo znan je papež Gregor Veliki, ki je bil benediktinski menih, in je med svojimi številni reformami spodbujal tudi petje t.i. ...

Matjaž Čadež je vizionar, ki navdušuje tudi v širjenju pomena petih temeljnih vrednot Slovenije (photo: NL) Matjaž Čadež je vizionar, ki navdušuje tudi v širjenju pomena petih temeljnih vrednot Slovenije (photo: NL)

Matjaž Čadež: Na hitro hočemo preveč

Matjaž Čadež je človek navdiha, ki s svojo življenjsko poklicno potjo še danes, ko je že v pokoju, marsikoga navdušuje. Poslovno se je vrsto let kalil v IBM-u, nato na Švedskem in pozneje ...