Države na balkanski poti se pripravljajo na propad dogovora EU-Turčija
Slovenija
Dogovor med Evropsko unijo in Turčijo o zajezitvi migrantskega toka je kot kaže na tankem ledu. Po več pozivih iz evropskih prestolnic, predvsem z Dunaja, naj povezava prekine pristopna pogajanja s Turčijo, je turški minister za zadeve Unije ocenil, da so odnosi med Unijo in Turčijo zelo krhki. Medtem se države na balkanski begunski poti že pripravljajo na propad migrantskega dogovora, tudi Slovenija.
O ukrepih za preprečitev novega begunskega vala so v začetku tedna govorili obrambni ministri srednjeevropskih držav. Gostitelj srečanja, avstrijski minister Hans-Peter Doskozil, je poudaril, da bi morali zaradi krhkosti dogovora s Turčijo okrepiti varovanje zunanjih meja Unije z vojaškimi in policijskimi silami, tudi s civilnimi misijami. Avstrija nezaupanje do Turčije navaja kot razlog za nadzor na meji s Slovenijo. Doskozil je povedal, da pripravljajo tudi srečanje notranjih ministrov, na katerem se bodo dogovorili o konkretnem akcijskem načrtu.
Pred dobrima dvema tednoma so o varnostnih razmerah v Sloveniji na Igu razpravljali predstavniki notranjega in zunanjega ministrstva ter Združenja občin. V ospredju so bila predvsem odprta vprašanja o lokacijah namestitvenih begunskih centrov, če bi se spet pokazala potreba po njihovi vzpostavitvi. Državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic je župane seznanil s trenutno varnostno situacijo na Balkanski in Sredozemski migracijski poti. Kot je dejal, so razmere trenutno stabilne, a obstajajo dejavniki, ki lahko v kratkem času močno poslabšajo razmere. »Največje tveganje je še vedno na eni strani kopičenje ilegalnih migrantov v Srbiji, Grčiji in Turčiji z vsemi aspekti, o katerih smo že večkrat govorili.«
Župani pogrešajo predvsem dogovarjanje namesto postavljanja pred dejstva. Lokalne skupnosti sicer zdaj ne nasprotujejo več toliko ograjam. Po besedah predsednika Skupnosti občin Slovenije Bojana Kontiča se vsi vedno bolj zavedajo, da se lokalne skupnosti dela države in da je treba skupaj urejati begunsko problematiko. »Vse, kar gre v prid temu, da z dejanji zaščitimo predvsem državljanke in državljane, seveda z naklonjenostjo sprejemamo.«
Območja, kjer bodo stali ti centri, so načeloma določena, je pojasnil državni sekretar. Z občinami, kjer bi bili potencialno sprejemno-registracijski centri, vodijo pogovore ter iščejo skupne rešitve in kompromise, je dodal Šefic. Je pa po njegovih besedah dejstvo, da morajo biti sprejemno-registracijski centri ob meji oziroma tam, kjer lahko pričakujemo morebitno povečanje ilegalnih migracij.
Dobova je bila v prejšnjem migracijskem valu izjemno obremenjena, zato bodo lokacijo sprejemnega centra za obdobje šestih mesecev ukinili.
Državni sekretar na obrambnem ministrstvu Miloš Bizjak je med vladnim obiskom jugovzhodne regije zatrdil, da sprejemno-registracijskega centra na Vražjem Kamnu v občini Črnomelj ne bo.
