Glasilo Slovencev v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini
Slovenija
Dom, 15-dnevnik Slovencev v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini, praznuje svoj 50. rojstni dan. Okroglo obletnico bodo obeležili v nedeljo, 27. novembra, v Dreki, kjer je leta 1966 časopis tudi nastal. Ob 11. uri bo v župnijski cerkvi pri Devici Mariji slovesna sveta maša, ki jo bo spremljal cerkveni pevski zbor iz Ukev. Maševal bo odgovorni urednik Doma msgr. Marino Qualizza.
»Dom je za vse nas idealni dom, v katerem se vedno znova srečujemo v krščanski veri, pa tudi za to, da bi s krščanskega zornega kota ocenili dogodke, zlasti tiste, ki se tičejo celotne slovenske skupnosti v videmski pokrajini,« poudarja msgr. Maino Qualizza. In nadaljuje: »Če se namreč zamislimo v spremembe, ki so nastale po letu 1966, nas prevzame žalost; predvsem zaradi sicer počasnega, toda neustavljivega propadanja naselij, zlasti gorskih. Vse to nosi s seboj tudi nenadomestljivo izgubo naše verske in kulturne dediščine. Kljub vsemu pa obstaja razlog za upanje in se odpirajo novi pogledi na prihodnost. Naše število se je v resnici zmanjšalo, vendar se danes lahko opiramo — česar v preteklosti ni bilo — na mlade ljudi, ki nadaljujejo našo zgodovinsko pot in trdno držijo vajeti v svojih rokah. Vse, kar se je leta 1966 zdelo nemogoče, je danes resničnost. V rokah imamo možnost in nalogo poživljati plamenček naših ognjišč, da bi ta — idealna in resnična — še naprej razširjala toplino s svojim živim žarom. Ta žar je hkrati žar krščanske vere, ki izvorno in v pravi smeri navdihuje naše življenje in dejanja.«
Julija 1966 so se beneški duhovniki msgr. Valentin Birtič, Mario Lavrenčič in Emil Cencič sestali v župnišču v Dreki in odločili, da bodo izdajali medžupnijski list. Izbrali so ime Dom, »ker ta beseda pomeni hišo, družino, domač jezik, tradicije, cerkev, domačo zemljo in vse, kar je človeku najbolj pri srcu.« Takoj se je pobudi pridružil msgr. Paskval Gujon. Odločili so, da morajo časopis pisati v treh jezikih: v slovenščini, italijanščini in v domačem slovenskem narečju. Narečje namreč ni zadostovalo. Lahko bi ga uporabljali za članke z versko in kulturno vsebino, nikakor pa ne za politiko in gospodarska ter socialna vprašanja. Ljudje so v začetkih težko brali celo narečni jezik, saj niso poznali slovenske pisave. Zato se je v Domu večkrat pojavil prospekt, kako se slovenske črke berejo in izgovarjajo v primerjavi z italijanskimi.
Od izdajanja na več mesecev do 15-dnevnika
Prva številka Doma je izšla za božič leta 1966. List je v naslednjih letih izhajal mesečno, nato vsake dva, tri mesece ali še bolj redko, kakor so pač dopuščale finančne razmere. Jeseni leta 1977 je Dom postal redni mesečnik. Krog sodelavcev se je razširil, ker so se skupini duhovnikov pridružili številni laiki. Časopis se je vsebinsko obogatil in presegel meje špetrskega dekanata.
Leta 1980 je Dom dobil prvega stalnega urednika. Sodelovati je začel tudi kobariški dekan msgr. Franc Rupnik. Zato se je časopis razširil tudi v Posočju. Leta 1982 je nastala zadruga Dom, ki je leto pozneje prevzela lastništvo. Leta 1983 je Dom prerasel v petnajstdnevnik. Odgovorni urednik je postal mons. Marino Qualizza.
Leta 2003 je lastništvo prevzela zadruga Most. Od takrat časopis izhaja v 16 ali 20 barvnih straneh. Razširjen je na celotnem območju, kjer v Videmski pokrajini živijo Slovenci, se pravi v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini, torej od Višarij do Stare gore, kakor prikazuje glava časopisa. Dom prav tako redno vsebuje stran o Posočju.
V korak s časom in digitalnim razvojem
Učinkovito se poslužuje digitalnih tehnologij. S spletnim portalom, s stranmi na Facebooku in profilu na Twitterju že dosega veliko mladih in domačinov širom po svetu. Najnovejša pridobitev je elektronska izdaja. Naročnikom je celoten Dom na razpolago na pametnem telefonu, tablici in računalniku takoj, ko je časopis natisnjen.
Torej je Dom zgodba o uspehu in je postal nepogrešljiv obveščevalni in kulturni dejavnik med Slovenci v videmski pokrajini.
