Obhajamo teden zaporov
Slovenija Andrej Šinko
V Katoliški Cerkvi od 13. do 19. novembra obhajamo teden zaporov. Njegov namen je opomniti kristjane, da bi se zavedali potreb zapornikov, njihovih družin, žrtev kaznivih dejanj, zaposlenih in vseh drugih, ki skrbijo za zapornike. Letošnji teden poteka pod geslom »Gospod, usmili se!«, saj je vezan na jubilejno leto usmiljenja.
Papež Frančišek je z obiskom zaporov že večkrat pokazal, da želi Gospod vstopiti v srce vsakega človeka, ki v sebi nosi ujetost in ranjenost, težo in bolečino. Sveti oče se je zato trudil, da bi vrata zaporniških celic postala vrata Božjega usmiljenja.
»V letu usmiljenja, ki ga je razglasil papež Frančišek, je naša skupna prošnja Gospod, usmili se. Ta nas postavlja na realna tla in v enakovreden položaj, ko se bližamo Očetovemu naročju oziroma usmiljenju. Ta naslov letošnjega tedna zaporov, Gospod, usmili se, je povezan z letom usmiljenja, ko so na tak ali drugačen način zaprte osebe povabljene, da stopamo pred božje obličje in prosimo usmiljenja za svoje življenje,« pojasnjuje zaporniški vikar Robert Friškovec.
Duhovna oskrba je v prvi vrsti pravica zaprtih oseb, pravi sogovornik, in dodaja: »To pomeni, da so zaprte osebe tiste, ki izrazijo željo po duhovni oskrbi. In znotraj celotnega zaporskega sistema je postavljena koordinacija, ki potem z različnimi verskimi skupnostmi koordinira potrebe izražene s strani zaprtih oseb.«
Friškovec pojasnjuje, da imajo zaprte osebe različen odnos do duhovne oskrbe. »Približno tako kot izven zapora. Nekaterim je to spodbuda, nekaterim je uteha, nekaterim pa je zgolj rutina,« je pojasnil in dodal, da želi »zaprte osebe najprej slišati in imeti kot del svojega življenja kot vsebino, ki napolnjuje človeka«.
Zaporniški vikar je pojasnil, da mu pri duhovni oskrbi v manjših institucijah pomagajo drugi duhovniki, ki darujejo svete maše, in skupine prostovoljcev, ki se z zaprtimi osebami sestajajo osebno. Pri prazničnih mašah v zaporih pa sodelujejo tudi redovnice.
