Papež Frančišek: Naj bo advent čas upanja
Papež in Sveti sedež | 27.11.2016, 13:03 Petra Stopar
Na prvo adventno nedeljo, s katero v Cerkvi začenjamo novo bogoslužno leto, je papež Frančišek v nagovoru pred opoldansko molitvijo zaželel, da bi bil advent čas upanja, ko gremo naproti Gospodu, ki nam prihaja naproti.
„Dragi bratje in sestre, dober dan! Danes se v Cerkvi začenja novo bogoslužno leto, to je nova pot vere Božjega ljudstva. In kot vedno začnemo z adventom.“ S temi besedami je papež začel nagovor z okna apostolske palače romarjem na Trgu sv. Petra v Vatikanu. Po molitvi in blagoslovu je dejal, da želi svojo molitev zagotoviti prebivalcem Srednje Amerike, še posebej Kostarike in Nikaragve, ki ju je prizadel orkan, Nikaragvo pa tudi močan potres. Molil je tudi za prebivalce severne Italije, ki trpijo zaradi poplav. Nato je vsem zaželel lepo nedeljo in srečno pot skozi advent, v katerem naj srečamo Gospoda. „Naj bo to čas upanja, ko gremo naproti Gospodu, ki nam prihaja naproti. Naj bo čas upanja! Resničnega upanja, utemeljenega na zvestobi Bogu in na naši odgovornosti,“ je pozval in prosil vernike, naj ne pozabimo moliti tudi zanj.
V razmišljanju ob evangeljskem odlomku, ki govori o „Gospodovem obisku človeštva“, je papež spomnil, da se je prvi obisk zgodil z Jezusovim rojstvom, drugi pa se dogaja v sedanjosti, saj nas Gospod vsak dan nenehno obiskuje, hodi ob nas s svojo tolažečo prisotnostjo. In končno bo tudi tretji in zadnji obisk, ki ga izpovedujemo vsakič, ko molimo veroizpoved: „In bo spet v slavi prišel sodit žive in mrtve.“ Danes nam Gospod govori o tem svojem zadnjem obisku, ki se bo zgodil ob koncu časov in nam pove, kam bo prispela naša pot.
Papež je opozoril, da iz Božje besede izhaja povabilo k treznosti, da ne bodo nad nami gospodovale stvari tega sveta. V nasprotnem primeru ne bomo mogli zaznati, da je še nekaj veliko bolj pomembnega, torej naše dokončno srečanje z Gospodom. „To je pomembno. Vsakodnevne stvari morajo imeti to obzorje in biti usmerjene k temu obzorju, k temu srečanju z Gospodom, ki prihaja zaradi nas. V tistem trenutku, kakor pravi evangelij: 'Dva bosta na polju: eden bo sprejet, drugi puščen.' To je povabilo k budnosti, saj ko ne vemo, kdaj bo prišel, je potrebno, da smo vedno pripravljeni na odhod,“ je pojasnil.
Kot je sklenil, smo v adventnem času poklicani razširiti obzorje našega srca, da se bomo pustili presenetiti življenju, ki vsak dan prinaša novosti. „Da bomo to lahko storili, pa je se je treba naučiti, da ne bomo odvisni od naših gotovosti, od naših ustaljenih shem,“ kajti Gospod bo prišel takrat, ko najmanj pričakujemo. Takrat pa naj nam Marija pomaga, da se mu ne bomo upirali, temveč da bomo pripravljeni sprejeti Njegov obisk, četudi bo obrnil naše načrte.
