Karitas: Ne podpirajmo trgovine z ljudmi s svojim denarjem
Cerkev na Slovenskem Petra Stopar
Slovenska Karitas želi ob današnjem dnevu boja proti trgovini z ljudmi opozoriti na to grobo kršitev človekovih, predvsem pa otrokovih pravic. Po podatkih Mednarodne organizacije dela je med žrtvami najmanj 1,2 milijona otrok. Prisiljeni so v beračenje, prostitucijo, delo, poroke, trgovino z organi, lažne posvojitve, siljenje v kazniva dejanja in bojevanje. Po navedbah Karitas se ne smemo slepiti, da v Sloveniji tega ni. Samo lani so pristojni organi pri nas našli 47 žrtev, od leta 2010 pa več kot 160.
Po podatkih notranjega ministrstva je bilo v Sloveniji v zadnjih šestih letih največ žrtev v krempljih spolnega izkoriščanja, od tega več kot 90 odstotkov žensk, med njimi so bili tudi štirje otroci. Največ žrtev prihaja iz Romunije in Ukrajine, nato iz Srbije, Dominikanske republike in Slovenije. Država je obsodila 31 storilcev.
Poleg spolnega izkoriščanja je v zadnjih letih, tako kot tudi v drugih evropskih državah, zaznati vedno več primerov izkoriščanja na delu. Na Karitas so opozorili, da z žrtvami prihajamo v stik tudi v »bližnjih sosednjih državah«, kamor odhajamo na dopust, kjer je sezonska migracija skupin otrok, ki jih obvladujejo kriminalne združbe, že »stalnica«. Prav tako narašča izkoriščanje otrok za spolni turizem, zlasti v azijskih državah, Mehiki in Srednji Ameriki, »kamor tudi Slovenci vse pogosteje zahajamo«. Zato na Karitas pozivajo, naj trgovine z otroki ne spregledamo in je ne podpiramo s svojim denarjem.
Na Slovenski Karitas se sicer že več kot deset let ukvarjajo s celostno obravnavo in pomočjo žrtvam trgovine z ljudmi, od letos pa s pomočjo sredstev ministrstva za delo ter notranjega ministrstva izvajajo tudi program krizne namestitve za otroke ter program namestitve v varnem prostoru. »Če gre za predhodno načrtovane aktivnosti policije, smo tudi mi zraven na terenu in prepoznavamo žrtve. Res pa je, da se same velikokrat nimajo za žrtve,« je za naš radio povedala koordinatorka Karitas Magdalena Strmšek Buh.
Karitativni strokovni sodelavci žrtvam nudijo tudi pomembno psihično, duhovno in socialno podporo, saj kot opaža Strmšek Buhova, so predvsem ženske žrtve v družbi stigmatizirane. »Ni nas sram sedeti z žrtvijo na infekcijski kliniki, kjer se tako ali tako srečuje z očitki. Nas gledajo enako kot njo, zato smo ji zelo blizu. Čutimo z njo in doživljamo tisti očitek in razliko med ljudmi, ki si mislijo ’aha, kaj pa zdaj sediš tukaj’.«
O krutosti in pasteh trgovine z ljudmi se letos preko projekta »Bodi pozoren. Bodi previden.« še posebej učijo učenci tretje triade osnovne šole in strokovna javnost.
