S. Emanuela Žerdin: Smrt je danes tabu tema
Marjana Debevec
V teh dneh pred praznikom Vseh svetih pogosteje razmišljamo o minljivosti našega življenja, o smislu obstoja in o smrti. Z njo se pri svojem vsakodnevnem delu srečujejo prostovoljci in delavci v Hospicu. Med njimi je tudi s. Emanuela Žerdin.
S. Emanuela Žerdin, ki že vrsto let dela v Hospicu, je prepričana, da je smrt v današnjem času tabu tema. »Nekoč, v moji mladosti, je bila tabu tema spolnost. Danes je tabu tema smrt. Ko povem ljudem, da delam v Hospicu, pravi 'aha' in je konec pogovora.«
Da je smrt tabu tema, dokazuje tudi to, da vse manj ljudi umira doma. »Ker si ne upamo biti zraven. Ker je prisotnost dostikrat nekaj najtežjega; ko ni več drugega ni za delati, ampak samo sedeti zraven in ga držati za roko. Ko pa sam to doživiš, vidiš da je to blagoslovljeni čas. Da pravzaprav ti sam, v tisti priotnosti dobiš več ko pa umirajoči.«
Obenem s. Emanuela Žerdin poudarja, da nas smrt vedno oropa vsega, pred njo smo goli. »V smrtni uri te smrt prisili v iskrenost.« V teh trenutkih je na lastnih izkušnjah doživela moč zakramentov. »Čisto res zakramenti delujejo. Videla sem bolniško maziljenje, videla sem spoved, ki je spremenila človeka tako, da ne morete verjeti.« Tako je bilo tudi v primer gospoda, ki je bil zelo problematičen, alkoholik in nasilnež.
Doživela pa je tudi, kako so v življenju najpomembnejši odnosi. »Odnos do sebe, do Boga, do človeka. Zgodi se, da ljudje ne morejo umreti, pa bi po vseh strokovnih raziskavah morali biti že davno mrtvi, če niso uredili medsebojne odnose«, je še povedala s. Emanuela Žerdin. Njenemu pričevanju in še zgodbi p. Ernesta Benka in Katarine Nzobandora smo lahko prisluhnili v Sobotnem duhovnem večeru.
