Blaž Lesnik
Andrej Novljan
Silvestra Sadar

FOTO in VIDEO: Prva skupina žrtev iz Hude Jame le dočakala dostojen pokop

27.10.2016, 19:05

Več kot sedem let po odkritju množičnega morišča v Hudi Jami pri Laškem je več kot 700 že izkopanih žrtev le dočakalo dostojen pokop. Njihovo zadnje počivališče je na Dobravi pri Mariboru. Sveta maša zadušnica je bila ob v mariborski stolnici, kamor so pripeljali krsto s posmrtnimi ostanki. Somaševanje je vodil mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl, ki je v nagovoru po evangeliju poudaril, da žrtve iz rova svete Barbare s tem postajajo del občestva krajevne Cerkve, ki se jih bo zdaj spominjala v bogoslužnih molitvah. Opozoril je, da nam vsem nalagajo posebno nalogo - v sebi in med nami moramo krepiti sile dobrega. Prav tako moramo delati, živeti in se darovati za resnico ter za vrednote, ki povezujejo in ohranjajo svet.

Na osrednji pogrebni slovesnosti v Spominskem parku na pokopališču Dobrava pri Mariboru je zbrane v imenu svojcev žrtev iz Hude Jame najprej nagovoril predsednik Nove Slovenske zaveze Peter Sušnik, sledile so besede predsednika naše države Boruta Pahorja. Nato je nadškof Cvikl z varaždinskim škofom Josipom Mrzljakom blagoslovil krsto, skupaj sta v slovenskem in hrvaškem jeziku vodila pogrebni obred. Po evangeliju je sledil še kratek nagovor nadškofa Cvikla. "Če je moje življenje bilo hoja z Gospodom, v zaupanju v njegovo brezmejno usmiljenje, bom zadnji trenutek svojega bivanja sprejel, kot dokončno izročitev v roke našega Stvarnika. V tej veri se tudi mi poslavljamo v tišini in molitvi od žrtev Hude Jame v upanju, da so se v trenutkih trpljenja, bolečine in osamljenosti izročili v Božje roke in že zrejo njegovo obličje." Kot je dodal, nas vse to ob slovesu od žrtev navdaja z upanjem in tolažbo. "Drage žrtve iz Hude jame, tudi za vas je smrt že premagana. Kličite Božji blagoslov na nas, da bomo sposobni živeti v veri in zaupanju v Boga, kajti v Njem ni ločitve, ampak ostajamo vsi del enega velikega občestva," je sklenil.

Krsto s pomsrtnimi ostanki žrtev iz Hude Jame so ob sprevodu, v katerem so bili škofje, duhovniki ter tudi predsednika hrvaške vlade in sabora Andrej Plenković in Božo Petrov, spustili v grob. Obred se je sklenil s pesmijo Glejte že sonce zahaja in z žalostinko Benjamina Ipavca Domovini v izvedbi trobentača policijskega orkestra. Sledilo je slovo od pokojnih s polaganjem cvetja v grobno jamo.

Zbrani pri pogrebni slovesnosti
Zbrani pri pogrebni slovesnosti © RV/p. Ivan Rampre

Pogreb
Pogreb © ARO
Nadškof Cvikl: Žrtvam poleg pravice do groba omogočimo tudi večni mir in pokoj

Nadškof Cvikl je pred tem v pridigi trpljenje žrtev iz Hude Jame povezal z Jezusovim trpljenjem na križu. Kot je dodal, so se v smrtnem boju izročile v roke usmiljenega nebeškega Očeta. Spomnil je, da strokovnjaki pri odkopavanju ob posmrtnih ostankih pogosto naletijo na rožne vence, križe in svete podobe, ki pričajo o njihovi veri. Kot je dodal, so lahko naši vzorniki. "Kljub silnemu trpljenju, kljub preizkušnjam, niso ostali brez upanja in niso obupali. Nasprotno. Takrat ko zanje, človeško gledano, ni bilo več oporne točke, kamor bi lahko naslonili svoje upanje, je Bog mnogim izmed njih ostal edini temelj za neomajno vero in zaupanje."

Po besedah nadškofa Cvikla v luči Jezusovega vstajenja od mrtvih verujemo, da ti naši pokojni živijo. Hkrati smemo upati, da Bog tudi nas ozdravlja ran grehov, sovraštva, zamer in vsake želje po maščevanju, če si prizadevamo stopati po poti nesebične ljubezni. Kot je dodal, si moramo prizadevati tudi za resnico ter medsebojno odpuščanje in spravo. Ta je za verujoče Božji dar. "Ko gledamo na dogodke Hude jame in povojnih pobojev v svetlobi velikonočnega jutra, to ne pomeni, da bomo na vse to enostavno pozabili, kot da se to ne bi zgodilo. To je naša preteklost in naša zgodovina, dejstvo, ki ga moramo sprejeti. Božje usmiljenje in naše prizadevanje za medsebojno odpuščanje, spravo in mir pa nam lahko pomagata, da bomo kljub težkim dogodkom naše zgodovine slovensko zemljo naredili prijaznejšo in bolj humano za naše bivanje in naš skupni jutri."

Nadškof Cvikl je prepričan, da je nujen tudi pogum. "Imejmo zato pogum priznati vsak svoj del krivde in si sezimo v roke ter s tem omogočimo vsem žrtvam, poleg pravice do groba, tudi večni mir in pokoj," je povabil. Kot je sklenil, moramo narediti vse, kar je v naši moči, da se krivična in krvava dejanja polpretekle zgodovine ne bi ponovila nikoli več.

V mariborski stolnici ob slovenskih med drugimi maševali tudi hrvaški škofje

Nadškofu Cviklu so se ob oltarju pridružili apostolski nuncij v Sloveniji Juliusz Janusz, celjski škof Stanislav Lipovšek, upokojeni mariborski nadškof Marjan Turnšek, upokojeni mariborski pomožni škof Jožef Smej in vojaški vikar Matej Jakopič. Somaševali so tudi že omenjeni škof Mrzljak, upokojeni hrvaški škof Mile Bogović, vojaški škof iz Zagreba Jure Bogdan in vojaški škof iz Sarajeva Tomo Vukšić.

Krsta s posmrtnimi ostanki žrtev iz Hude Jame
Krsta s posmrtnimi ostanki žrtev iz Hude Jame © p. Ivan Rampre
Žrtvam iz Hude Jame so se prišli poklonit predstavniki oblasti

Žrtvam iz Hude Jame, med katerimi je veliko Hrvatov, so se dopoldne prišli poklonit predstavniki slovenskih in hrvaških oblasti, med drugim predsednika obeh držav, Pahor in Kolinda Grabar Kitarović. Ta je položila venec pred poslovilno vežico na dobravskem pokopališču, nato je skupaj s Pahorjem obiskala kraj, kamor so nato popoldne k večnemu počitku položili že izkopane posmrtne ostanke pobitih v rovu svete Barbare. Pahor dopoldne ni odgovarjal na vprašanja novinarjev, je pa v nagovoru na pogrebni slovesnosti dejal, da še zmeraj težko razumemo nedoumljive skrivnosti človeškega bitja, ki je od nekdaj zmoglo najplemenitejša, a tudi najstrašnejša dejanja. A razumemo, kaj so zgodovinske politične in moralne zmote, ki jih nikoli več ne smemo ponoviti, ne glede na naša različna politična, verska ali druga prepričanja. "To nam daje moč in pogum, da smo danes tukaj. Razumemo človeško in državniško dolžnost, da civilizirano pokopljemo žrtve vojne in povojnih pobojev. Ljudje bodo končno lahko vsaj pokopani, če niso smeli več živeti." Da ob takšnih priložnostih običajno ne daje izjav, je povedala Grabar Kitarovićeva, a danes se ji je zdelo pomembno nekaj povedati - zaradi zgodovine in predvsem zaradi prihodnosti. "Prišla sem se poklonit vsem Hrvatom in vsem ostalim žrtvam množičnih pobojev s strani komunističnega režima po drugi svetovni vojni. Vsaka žrtev zasluži pieteto in danes je dan, ko se moramo v miru, z dostojanstvom in pieteto pokloniti žrtvam. Zgodovinsko resnico je treba ugotoviti, ker je nujna za boljšo prihodnost."

predsednica Kolinda Grabar Kitarović
predsednica Kolinda Grabar Kitarović © RV/p. Ivan Rampre

Pokopališče Dobrava pri Mariboru
Pokopališče Dobrava pri Mariboru © p. Ivan Rampre
Pot do groba
Pot do groba © p. Ivan Rampre

Da današnji dan pomeni velik premik, je pred sveto mašo v pogovoru za naš radio poudaril predsednik Nove Slovenske zaveze. "Gre za največji pogreb v zgodovini Slovenije. 778 žrtev bo dobilo mesto na mariborskem pokopališču. Gre za žrtve, ki so za zdaj anonimne. Gre za žrtve iz Hude Jame - iz rova svete Barbare. Prvih 700 žrtev napoveduje, da bomo na ta način lahko pokopali tudi ostale, ki so za zdaj v Hudi Jami na nedostojen način." V govoru na pogrebni slovesnosti je Sušnik med drugim poudaril, da razumevanje današnjega dogodka terja premislek o vrednotah slovenskega naroda, ki je razdeljen. Vir te delitve je, tako je dodal, odnos do zločina, ki je povzročil žrtve in morišča. Prepričan je, da je slovenski narod razklan najprej zato, ker nekateri zločina ne vidijo in ne priznajo. "Ker se radikalno razhajamo pri vrednotenju naše preteklosti, nismo zmožni skupaj gledati v prihodnost." Sušnik je še pojasnil, da sorodniki žrtev od države ne pričakujejo opravičila za zločin. "Ker ta država umora ni zagrešila, se ji tudi opravičevati ni treba. To pa ne pomeni, da sme država opustiti pregone tistih, ki so zločine storili, prikrili ali jih danes opravičujejo. Imamo več tisoč žrtev zločina, a niti enega zločinca," je ugotavljal.

Današnje dogajanje je pozdravila Ljudmila Novak, predsednica N.Si, stranke, ki je predlagala zakon o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev. Verjame, da bodo mrtvi tako našli svoj mir, medtem ko moramo živi nadaljevati z dialogom in procesom sprave. "To je zelo občutljiva tema, ki je dolga leta paralizirala slovenski narod, ga delila. Prepričana sem, da smo zdaj na dobri poti, na pravi poti. Čas bo pa tudi omogočil, da bomo vse dogodke - medvojne in povojne poboje - lahko osvetlili z različnih plati." Poleg Pahorja in poslancev N.Si so se današnje žalne slovesnosti udeležili tudi poslanci SDS, med njimi Franc Breznik.

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Slovenija, Cerkev na Slovenskem, Politika

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Sveta maša (photo: Cathopic) Sveta maša (photo: Cathopic)

K maši preko spleta ali v cerkev?

Vodja urada za liturgijo kardinal Robert Sarah je v pismu predsednikom škofovskim konferenc zapisal, da prenos svete maše ne more nadomestiti fizične navzočnosti v cerkvi. Kjer zdravstvene razmere ...

Paradižnikova mezga (photo: Pixabay) Paradižnikova mezga (photo: Pixabay)

Sestra Nikolina: Pripravimo paradižnikovo mezgo

Testenine, golaž, pica ... paradižnikovo mezgo potrebujemo na (skoraj) vsakem koraku. Če vam je paradižnik dobro oborodil, si jo lahko pripravite sami. Domačo in brez umetnih konzervansov. Sestra ...