25 let pozneje z Mencingerjem, Pleskovičem in Tomažičem
Slovenija Tanja Dominko
Obdobje osamosvajanja smo v oddaji Pogovor o osvetlili s pomočjo tedanjega gospodarskega ministra in podpredsednika osamosvojitvene vlade dr. Jožeta Mencingerja, ekonomskega svetovalca predsednika vlade dr. Borisa Pleskoviča in tedanjega člana Slovenske kmečke zveze, pozneje poslanca SLS Branka Tomažiča.
Dr. Mencinger, ki je bil takrat član SDSS, je v oddaji priznal, da sam navdušenja za osamosvojitev ni čutil, bolj se je nagibal h konfederalni ureditvi, a vendar je zadovoljen, da smo osamosvojitev izpeljali, zlasti ker je potekala drugače kot v državah južno od nas. »Slovenija je imela veliko srečo. 85 odstotkov je bilo sreče, 15 odstotkov pa znanja. Tehnično smo se na osamosvojitev v vladi dobro pripravili. Priprave je vodil Bavčar, 17 skupin je bilo, vsaka za svoje področje. Vse obdobje, ko sem bil sam v vladi, ni bilo jasno, kaj se bo zgodilo. … Nedvomno bi Slovenci še enkrat glasovali na plebiscitu, kot so. Sreča je bila tudi, da smo bili prvi.«
Branko Tomažič je član SLS, pridružil se je tudi njeni predhodnici Slovenski kmečki zvezi, ki je bila prva samostojna politična stranka po enopartijskem sistemu. Priznal je, da so sprva na kmete in njihovo ustanavljanje zveze gledali zviška. »Toda kmetje smo bili udarna sila. Kmet je bil vedno bolj samostojen, ima neko držo. Menim, da so nas na neki način zlorabili. Še danes se čudim, kako je mogoče, da so pustili Omanu govoriti. Bili smo nadzirani, vendar imeli smo občutek zanosa, da moramo nekaj narediti. Vesel sem, da smo kmetje tu začeli orati ledino. In počasi se je narod prebujal.«
Dr. Pleskovič je verjel, da bo do osamosvojitve prišlo, sicer tudi ne bi prišel nazaj iz ZDA, kjer je vendarle imel dobro plačano službo. Omenil je izjemno vlogo Slovencev po svetu takrat in danes, naštel tudi imena nekaterih izjemnih znanstvenikov.
Za osamosvajanje države je bilo pomembno tudi to, da smo napisali vso zakonodajo. Dr. Mencinger je nad razmerami v današnjem času zgrožen, strinja se, da je država prenormirana. »Na vsak način smo prenormirana država. Nihče ne ve več, za kaj gre. Zakonodaja je taka, da jo težko bereš, težko razumeš, ljudje ne razumejo, kaj delajo, tudi poslanci glasujejo, čeprav ne vedo, o čem.« Temu je pritrdil tudi dr. Pleskovič in navedel konkreten primer glasovanja o sanaciji Ljubljanske banke. »V parlamentu dostikrat dvigujejo roke, čeprav zakona še prebrali niso.« Tudi pozneje smo se v pogovoru dotaknili sanacije bank, dr. Pleskovič je omenil zanimiv podatek, da nekdanji predsednik uprave NLB Kramar sedaj vozi tovornjake. Slišali smo, kakšna so bila stališča glede lustracije, pa tudi, da je bilo v prvi osamosvojitveni vladi čutiti nasprotovanje predlogu, da bi vzpostavili organ, ki bi se boril proti korupciji. Tak predlog je podal na vladni seji dr. Pleskovič, ki se je čudil, zakaj nekateri ministri dobivajo od direktorjev darila, denimo brivske aparate in podobno. Po razpravi na vladi je bil sprejet sklep, da bo ministrstvo za pravosodje pripravilo zakon o etični komisiji, a čez pol leta se ni zgodilo nič. »Ko sem vprašal dr. Pirnata, zakaj zakona še ni, mi je odgovoril, da dva ministra Demosa nasprotujeta. Ne bom povedal imen, ker se danes v tej državi takoj tožijo.«
Prisluhnite oddaji v celoti v avdio arhivu.
