Neplačevanje preživnin ali izmikanje plačevanju po mnenju SDS nesprejemljivo

Politika | 20.09.2016, 13:00 Petra Stopar

V Sloveniji je več kot 44.500 mladoletnih otrok, ki so upravičeni do preživnine. Povprečna znaša 132 evrov, težava pa nastane, kadar zavezanci za preživnino svoje odgovornosti ne izpolnjujejo, bodisi je ne morejo bodisi se ji izmikajo. Državni jamstveni sklad tako plačuje namesto njih in po mnenju mnogih so nadomestila prenizka. Povprečno znašajo slabih 82 evrov. Na problematiko neplačevanja in izterjave preživnin že dlje časa opozarja poslanska skupina SDS, ki si želi, da bi Državni zbor o tem opravil celovito razpravo.

Največ upravičencev preživnine je osnovnošolcev, sledijo srednješolci in nato predšolski otroci. V veliki večini so zakoniti zastopniki upravičencev do preživnine matere, teh je več kot 42.000. »Preživnina se vedno določi individualno, upoštevajoč vse okoliščine primera, in sicer glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca. Preživnina mora biti primerna za zagotavljanje uspešnega telesnega in duševnega razvoja otroka in mora zajemati stroške njegovih življenjskih potreb, zlasti stroške bivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb otroka,« je navedeno na spletni strani ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Člani Komisije Državnega zbora za peticije, človekove pravice in enake možnosti so se na nedavni seji strinjali s sklepom SDS, da je preživnina temeljna otrokova pravica ter ostro obsodili njeno neplačevanje oz. izmikanje plačevanju kot družbeno nesprejemljivo in zavržno. Da je čedalje manj uspešna tudi sodna izterjava, je poudarila predsednica komisije Eva Irgl: »To vidimo skozi različne raziskave, vlog za izvršbo preživnine na sodiščih pa je vse več. Kljub spremembi kazenskega zakonika, ki določa neplačevanje ali izmikanje plačevanju preživnine kot kaznivo dejanje, pa sodišče le redkokdaj preživninskemu zavezanci določi zaporno kazen, kazenski postopek pa navadno traja več let.«

Čeprav marsikdo v nekem obdobju preživnine res ne more plačevati, pa je po njeni oceni bistveno več takšnih, ki bi jo lahko, pa se temu izmikajo. »Bom govorila o kategoriji ljudi, ki vse svoje premoženje, tako kot naši slavni tajkuni, prepisujejo, imajo račune odprte v tujini, tam tudi delajo, živijo sicer doma, njihovi otroci pa naj se preživljajo s sredstvi preživninskega sklada. To je pri nas popolnoma zgrešeno. Preživninski sklad bi moral otroku dati toliko, kolikor mu določi sodišče,« je dejala ena od udeleženk na seji Monika Piberl, predstavnica iniciative Glas žensk Slovenije.

Irglova se je strinjala, da bi bile lahko vsote nadomestil višje. Sklad je avgusta po podatkih SDS sicer izplačal nadomestilo preživnine nekaj manj kot štiri tisoč otrokom v skupni višini slabih 309.000 evrov.

Poleg mladoletnih otrok je do preživnine upravičenih tudi približno 1900 polnoletnih otrok, ki se še šolajo, niso pa upravičeni do nadomestil, zato v SDS predlagajo, da bi se tudi to spremenilo. Kot je dejal namestnik varuhinje človekovih pravic Tone Dolčič, bi nadomestilo zanje lahko uvedli, saj ne preseže sto evrov in da kot strošek za državo ne bi bil prevelik. Predlog podpira tudi ministrstvo.

A Matic Munc iz psihosocialne svetovalnice Akcija je opozoril na zlorabe: »Nehajmo se slepiti. Status dijaka in študenta je v Sloveniji kupljiva zadeva in če je nekdo starejši od 18 let in ima ta status – govorimo o tistih, ki se sistemu izmikanju tudi na drugi strani – lahko mirno opravlja študentsko delo in ima tako veliko več dohodkov kot dolžnik za preživnino.«

Na nekatere druge šibke točke, kot je določevanje višine preživnine, je opozorila direktorica Inštituta RS za socialno varstvo Barbara Kobal Tomc: »Nikjer ni definirano, kaj so pravzaprav potrebe otrok, ni določenega načina izračuna preživnine, kar vodi v nepoenoteno prakso dela centrov za socialno delo. Tu bi lahko dala predlog – ko smo pregledovali tuje prakse, smo videli, da ima večina evropskih držav za ta izračun t. i. kalkulator.«

Eden izmed predlogov SDS za izboljšanje stanja je tudi sprememba obligacijskega zakonika, ki bi določila, da terjatve iz naslova preživnin ne morejo zastarati. Kot je na to dejala državna sekretarka na ministrstvu za pravosodje Tina Brecelj, sprememba zakonika sicer ni možna, lahko pa bi po njenem bolje uredili področje izvršb.