Kip fatimske Marije romarice bo sklenil obisk v murskosoboški škofiji

Slovenija | 16.09.2016, 15:51 Marjana Debevec

Kip Marije Romarice, ki bo svoje šest mesečno potovanje po Sloveniji sklenil 13. oktobra, se ta konec tedna mudi v župniji Ljutomer. V nedeljo bo sklenil romanje v murskosoboški škofiji, sprejeli pa ga bodo v mariborski škofiji; natančneje v župniji Radje - Vuzenica.

V Mursko soboto je kip Fatimske Marije prispel pred tednom dni, kjer so ga pred vhodom v stolnico sprejeli škof Peter Štumpf, duhovniki, redovnice in številni verniki. Po pesmi in škofovem pozdravu so vsi vstopili v stolnico, kjer je škof ob somaševanju duhovnikov daroval sveto mašo. V pridigi je spregovoril o fatimskih dogodkih in o našem času, ki je zaznamovan s strahom. Ravno zato prihaja k nam Marija, da bi nas spodbudila k molitvi in pokori, da bi v Bogu našli rešitev. Po pridigi je škof zmolil posvetilno molitev, s katero je škofijo posvetil Jezusovemu in Marijinemu Srcu.

Po sveti maši se je v stolnici vso noč nadaljevala molitev ob Marijinem kipu, ki je zjutraj nadaljeval pot po župnijah soboške dekanije.

OBJAVLJAMO CELOTEN NAGOVOR ŠKOFA PETRA ŠTUMPFA

Spoštovani sobratje duhovniki, bratje redovniki, sestre redovnice, dragi bratje in sestre!

Ko je noč spustila svoj temni pajčolan na del zemeljske oble, se nismo odpravili k počitku, ampak smo prišli v soboško stolnico s posebnim namenom: Radi bi počastili nebeško Mater Marijo. Njen milostni kip iz Fatime, ki že od meseca maja roma po slovenskih škofijah, župnijah in redovnih skupnostih, je končno priromal tudi v soboško škofijo. Kmalu bo minilo sto let, ko se je noga Božje Matere v Fatimi dotaknila Zemlje. Trem pastirčkom: Luciji, Hiacinti in Frančišku je Božja Mati prišla povedat naročilo od samega Boga: Svet naj se spreobrne in posveti Jezusovemu in Njenemu brezmadežnemu Srcu. Molitev in pokora sta nujna, da svet obstane. Mnogi so to Marijino sporočilo takrat, pred sto leti, vzelo resno in se oklenili molitve in pokore. Mnogi pa so to sporočilo prezrli ali pa ga hoteli zatreti. Niti sončni čudež, ki so ga lahko ob zadnjem Marijinem prikazanju v Fatimi videli tisoči, jih ni prepričal, da bi se spreobrnili od greha. Ostali so v noči svoje duše. Marijina prikazanja in Marijina sporočila pa so vendarle prebila noč grešnih duš. V stotih letih je Mati Božja v Fatimi in po svetu nagovarjala papeže, škofe, duhovnike, redovnike in redovnice in neštete druge ljudi, da ohranijo njihove duše v Luči Božjega veličastva.

Že od osamosvojitve naše Slovenije smo opažali, da prihaja obdobje hude krize. Sprva smo se nekako tolažili, da gre samo za prehodno obdobje. Sedaj vidimo, da kriza, v kateri se ni znašla samo Slovenija, ampak ves svet, ni nikakršno prehodno obdobje, ampak postaja celo končno obdobje. Če ne bo nikakršnega duhovnega preporoda, bo ta svetovna kriza kmalu povzročila univerzalno katastrofo.

Ko se je pred petindvajsetimi leti pričela nad Slovenijo zgrinjati moralna in duhovna noč, tega niti nismo opazili. Gledali smo samo na to, kako bi dosegali razvoj drugih držav. Primerjali smo se z drugimi. Nismo pa preverjali, kaj se dogaja v nas in okoli nas. Postali smo razdeljeni, socialno razslojeni, moralno razkrojeni in duhovno izsušeni. Skoraj povsem so nam že zmanjkale dobre napovedi za prihodnost. Težko že prepoznavamo sami sebe, saj se moramo soočati z lastnimi strahovi in s strahovi naše okolice in celotne družbe.

Naše Pomurje beleži tri posebne rekorde: Na število prebivalstva v Sloveniji imamo v Pomurju največ zabaviščnih šotorov, največ veletrgovin in najmanj rojstev. To traja že zelo dolgo. Mnogi pridejo v zabaviščni šotor ali pa v veletrgovino trgovino, ker jih je strah. Nekam moram iti, da ne bom sam. Strah zaradi duševne in duhovne praznine je sedaj tudi v Pomurju prvo gibalo družabnega življenja. Strah zaradi duševne in duhovne praznine povzroča epidemijo vseh vrst groženj in ogrožanj.

Zakaj Pomurje že deset let beleži najmanj otrok v Sloveniji? Zaradi strahu. Nas je strah pred otroci? Ne, strah nas je zase. Radi bi preživeli zase. Tega smo se nalezli, kot se naleze bolnik virusov ali bakterij. Sebičnost smo staknili tam, zunaj Slovenije, kamor smo poželjivo gledali petindvajset let, kjer so se ta čas mnoge dežele bohotile v blaginji. Tudi tam, zunaj Slovenije, se v blaginji niso več spraševali, kdo in kaj so. Blaginja jim je uničila moralni in duhovni imunski sistem. Svoje bogate mize so hoteli imeti samo zase in so jih dodatno obložili še z drobtinami iz miz revnih dežel, ki pa sedaj prevračajo obložene mize bogatih dežel in celo stegujejo roke po bogatih deželah. Revne dežele sedaj grozijo in ogrožajo ves svet. Zaradi sebičnosti, da vsaka zase ohrani varnost in blaginjo, bogate dežele ne pridejo do soglasnih rešitev in zato pomenijo še dodatno grožnjo druga drugi. Rožljanje z orožjem pomeni strah narodov, ki ga povzroča sebičnost.

Evangelij nam sporoča, da je tudi Jožefa bilo strah. Bal se je zase in za svojo nosečo zaročenko Marijo. Bal se je ljudi in njihovih zakonov o prešuštvu. Jožef še ni spoznal svojega poslanstva, da bo tudi krušni oče Božjemu Sinu. Jožef si v svojem strahu ni mogel sam pomagati. Nihče mu ni mogel pomagati. Kdor koli bi mu pomagal, bi se zoperstavil judovskim zakonom. Ker pa je bil Jožef pravičen in Marije ni hotel odsloviti, je v njegovo situacijo vstopil Bog. Angel je dejal Jožefu, naj se ne boji in zato naj vzame k sebi Marijo, kajti otrok, ki ga nosi pod srcem, je od Svetega Duha. Bog je Jožefu razodel, da je Marija njegova zakonita žena. Samo Bog lahko nekoga stori za moža ali ženo. Bog je Jožefu tudi razodel, da je otrok pod Marijinim srcem Božji Sin. Tam, kjer je Bog ni strahu. Tam, kjer deluje Bog, ni groženj in ni nobenega ogrožanja. Bog vedno ima načrte za rešitev iz nemogočih situacij.

Ko je Božja Mati Marija razodela trem pastirčkom v Fatimi, da Bog želi spreobrnjenje sveta, je s tem povedala, da Bog svetu sporoča svoj načrt rešitve. Vera kliče po molitvi za spreobrnjenje od mojih grehov in od grehov drugih. Pravičnost pa kliče k pokori zaradi mojih grehov in zaradi grehov drugih. V tem je rešitev za ves svet.

Milostni kip Fatimske Matere Božje v naši stolnici, po naših župnijah in redovnih skupnostih nikakor ne pomeni naše samoumevne varnosti in prihodnosti. Pomeni pa klic k molitvi, pokori in k spreobrnjenju. Ob tem milostnem kipu lažje občutimo, da je Mati Marija z nami.

Materi Mariji sedaj obnovimo posvetitev naše škofije. To storimo tudi v imenu tistih, ki se ne zavedajo v kako težkih časih smo se znašli in kaj je treba storiti, da bi nam ti časi ne postajali vse hujša grožnja. Gospodu Jezusu naj Mati Marija pokaže na vse nas in ga prosi usmiljenja za našo nebogljenost in za našo grešnost.

Gospod Jezus in Mati Marija, usmilita se nas in ne prezrita naših prošenj, naše molitve in naše pokore.

- amen

+ msgr. dr. Peter Štumpf

soboški škof