Nestrpnost do papeža Frančiška!
Slovenija | 16.09.2016, 14:30
V minulih dneh smo s sodelavci prestregli kar nekaj kritičnih klicev in prebrali precej elektronskih sporočil zaradi besed o solidarnosti s tistimi, ki potrebujejo pomoč. Prepričan sem, da bom po današnjem komentarju prejel bistveno več kritik, kot sem do danes prejel pohval na minula razmišljanja. A zdi se mi, da so šle kritike in grožnje tistih, ki nas spremljate, tistih, ki danes hvalite papeža, ko govori o grešnikih, in ga jutri križate, ko govori o solidarnosti z begunci in migranti, predaleč.
Že v začetku razčistimo: Nikakor nisem pristaš politike odprtih vrat in nikoli ne bom. Tudi mi se moramo registrirati, ko nekam pridemo. Biti moramo dosledni in spoštovati kulturo, v katero pridemo. To, da države, vključno z našo, nimajo izdelane integracijske politike, pa ni problem papeža, Cerkve, mene in državljanov, ampak tistih, ki nas vodijo že 25 let. Ne sprejemam stališča, da moramo v vseh beguncih in migrantih videti potencialne teroriste in ljudi, ki nas bodo pri živem telesu pojedli. To presega vse meje. Še več, ta razmišljanja v celoti negirajo besede Jezusa Kristusa, ki je dejal: „Ne sodite, da ne boste sojeni! S kakršno sodbo namreč sodite, s takšno boste sojeni, in s kakršno mero merite, s takšno se vam bo merilo. Kaj vendar gledaš iver v očesu svojega brata, bruna v svojem očesu pa ne opaziš? Ali kako moreš reči svojemu bratu: ›Pusti, da vzamem iver iz tvojega očesa,‹ če imaš sam bruno v očesu? Hinavec, odstrani najprej bruno iz svojega očesa in potem boš razločno videl odstraniti iver iz očesa svojega brata.“
Hude besede. Zelo hude za današnji čas. Se jih sploh zavedamo? Prepričan sem, da bi si jih za vodilo morale vzeti vse politične stranke, od skrajno levih do tistih, na desni. Če namreč držijo tudi napovedi o prihodu milijonov tako imenovanih ekoloških beguncev, je to, s čimer se soočamo zdaj, šele začetek kalvarije, ki se ne bo dogajala samo kristjanom, muslimanom, Evropejcem, Američanom ali komurkoli že. Vsi, prav vsi bomo stali pred veliko preizkušnjo, ki jo bodo, tako kot vsako vojno, izkoriščali razni dobičkarji. Kdo danes služi? Podjetja, ki prodajajo žico, orožje, senzorje, toplotne kamere in še bi lahko našteval. Papež je že nekajkrat opozoril, da se nam po koščkih dogaja tretja svetovna vojna, a tega ne vidimo. Ukvarjamo se zgolj s posameznimi primeri, ki s tisoči mrtvimi kristjani, jazidi, muslimani in ostalimi nimajo popolnoma nič skupnega. Še več, mnogi, posebej evroskeptične stranke, danes nabirajo politične točke na račun mrtvih in tistih, ki sejejo smrt.
Očitno je, da danes s prstom kažemo na napačne ljudi. Kažemo na tiste, ki se v kolonah prerivajo, da bi iz bede prišli tja, kjer imamo več, kjer pitna voda teče iz pipe 24 ur, kjer je solidarnost na najvišji možni točki in kjer je kruh nekaj povsem normalnega. Ne kažemo pa na tiste, ki gledajo samo na dobiček. Na vojne dobičkarje, ki jih je danes zelo veliko. V prvi vrsti sta tukaj ZDA in Rusija, ki se pod pretvezo demokratičnosti borita za polja nafte na Bližnjem vzhodu. Dobičkarji so uničili Irak in Sirijo ter svojo demokracijo vsiljevali povsod, danes pa imamo ne teh ozemljih popoln kaos. Namesto da bi s prstom kazali na Rusijo in ZDA, ki sta financirali vzpon tako ene kot druge skrajnosti v Siriji, dovolimo, da se pred našimi očmi pogovarjata, kaj storiti oziroma iz njune perspektive gledano, kako dobiti največ.
Evropa pa nemo opazuje. Nima identitete, je nedavno dejal dunajski kardinal Christoph Schönborn. Evropa je „zapravila“ svojo krščansko dediščino, je potožil in vsem nam postavil vprašanje, ali bo prišlo do vnovičnega poskusa „islamskega osvajanja Evrope“. Kako odgovoriti, če pa jemljemo vero kot nam paše. Vprašajmo se drugače: Kaj je Evropska unija in kaj je Slovenija naredila do danes, da bi zaščitila svojo identiteto? Vse smo pohodili. Krščanstvo smo sami postavili v ozadje, danes se iz ozadja prebija naprej. Če bi imeli jasno identiteto, bi se nam vsi, ki bi želeli boljše življenje, pokorili. Sprejeli bi ga. Vem, kako je, ko moraš sprejeti tisto, kar ti je ponujeno za lepše življenje. Vzemi ali pusti!
Vera ne more biti vera, če dovoljuje ubijanje, mučenje, nestrpnost. To je preprosto ideologija. Slednjo smo dobro okusili na našem ozemlju kar v treh oblikah. In kaj smo storili, da se ne bi ponovila? Danes se ne soočamo z islamom, ampak s totalitarnim islamom, ki ga ne moremo in ne smemo povezovati z vsemi, ki prihajajo k nam. Tako kot so naše ljudi spodili komunisti, fašisti in nacisti iz svojih domov, to danes počnejo „islamisti“, a cena je veliko večja.
„Dol s papežem,“ se je nedavno slišalo na nekem shodu, pa ni šlo za zborovanje muslimanov, ampak tistih, ki se prištevajo med kristjane. Še več, ob navajanju besed papeža Frančiška so skandirali in vpili neprimerna gesla. Komu je Jezus pomagal? Najbolj odrinjenim od družbe. A mi danes te, ki jih nihče ne mara, jemljemo kot „hrano“ za nabiranje političnih točk, namesto da bi protestirali proti nepovezanim in razglašenim slovenski vladi, Evropski uniji, OZN, ZDA, Rusiji in še bi lahko našteval. Ne, naša glavna pika so ljudje, ki bežijo pred kroglami, in ne govorimo o tem, kdo je te ljudi nagnal sem.
Papež Frančišek in carigrajski ekumenski patriarh Bartolomej sta nedavno na Lezbosu zapisala: „Tragedija priseljevanja in prisilnega izseljevanja je doletela na milijone ljudi in je zato v osnovi kriza človeštva, ki zahteva odgovor solidarnosti, sočutja, velikodušnosti in dejanske zavzetosti. Z Lezbosa pozivamo mednarodno skupnost, naj na to pogumno odgovori ter se tako sooči s to ogromno humanitarno krizo in tudi z vzroki zanjo prek diplomatskih, političnih in karitativnih pobud ter prek skupnih prizadevanj tako Bližnjega vzhoda kot Evrope.“
Močne besede, ki se ne primejo nobenega politika ali svetovnega voditelja, nas pa, ki vabimo k solidarnosti s pomoči potrebnimi, blatite in pljuvate. Pljuvajte tiste, ki so tragedijo povzročili. Imamo samo dve možnosti, ko bodo ti ljudje prišli na mejo: pustiti jih tam ali nanje streljati. Oboje spominja na nek nam zelo znan sistem. Sprašujem se, kdo od vas, ki ste nas v teh dneh napadali, bo prvi vzel puško in streljal. Ljudje, streznite se, preveč gneva je v nas. Preveč, veliko preveč. Gnev bi moral biti uperjen v tiste, ki so to povzročili in to še povzročajo.
Vem, da bodo zdaj name leteli rafali z vseh strani. Tudi na Tistega, ki nas je odrešil, so. Nisem Odrešenik, še manj brez greha, sem pa človek do človeka. Sklenil bom z besedami papeža in patriarha: „Evropa se je znašla pred do zdaj največjo humanitarno krizo po drugi svetovni vojni. Da bi se soočili s tem težkim izzivom, pozivamo vse Kristusove učence, naj se spomnijo Gospodovih besed, po katerih bomo nekega dne sojeni: ›Kajti lačen sem bil in ste mi dali jesti, žejen sem bil in ste mi dali piti, tujec sem bil in ste me sprejeli, nag in ste me oblekli, bolan sem bil in ste me obiskali, v ječi sem bil in ste prišli k meni… Resnično, povem vam: Kar koli ste storili enemu od teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili‹ (Mt 25,35-36.40).