Horvat pred državnim praznikom: Slovenija in EU se morata vrniti h krščanskim koreninam
Slovenija
Pred nami je praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.
17. avgusta 1919 se je v Beltincih na ljudskem zborovanju zbralo več kot 20.000 ljudi in plebiscitarno podprlo priključitev Prekmurja matici po več kot 900 letih. Med pobudniki za ta praznik, ki ga obeležujemo od leta 2005, je bil tudi prekmurski poslanec iz vrst NSi Jožef Horvat. 12. avgusta leta 1919 je po sklepu Vrhovnega sveta mirovne konference v Parizu redna vojska Kraljevine SHS vkorakala v Prekmurje in ga že pet dni pozneje, 17. avgusta, prepustila v upravljanje civilni upravi. Horvat je spomnil, da gre za pomemben mejnik saj smo Slovenci v preteklosti več izgubljali kot dobivali. „Leta 1919 na pariških pogajanjih, tukaj je potrebno izpostaviti dr. Slaviča, ki je vodil ta pogajanja, pa smo Slovenci nekaj dobili.“
Dodal je, da je priključitev gotovo dogodek, ki si več kot zasluži, da je postavljen na oltar slovenskih državnih praznikov. Kljub temu je bil v nadaljevanju nekoliko kritičen do razvoja regije kot take. Opozoril je, da bi morala osrednjeslovenska regija stagnirati 34 let, da bi jo dohitela pomurska statistična regija. „V Sloveniji nam preprosto ne gre dobro od rok skladni regionalni razvoj. Danes na žalost veliko Prekmurcev in Prlekov išče službo v sosednji Avstriji.“
Horvat je izrazil obžalovanje, da je v vrhu politike, tudi kmetijske še vedno zelo prisotna socialistična miselnost. „V času moje osnovne šole smo Prekmurje imenovali Žitnica Slovenije. Moram reči, da ne vem, če je to še res. Tukaj je vedno manj kmetij. Vedno bolj se kmetje pritožujejo, da enostavno zaradi administrativnih in drugih bremen, ne morejo shajati.“
Za izboljšanja bodo po oceni Horvata potrebni napori vseh tako lokalne skupnosti, gospodarskega sektorja in pristojnih državnih organov v Ljubljani. Posebej je še naglasil, da če se mi ne bomo borili za obstoj naroda in države, nam jo bodo drugi mirno speljali. „Prihodnost Slovenije in Evropske unije vidim dejansko v tem, da se moramo nekoliko ustaviti in se vrniti k svojim koreninam, te pa so krščanske. Če pogledamo v zgodovino, takrat ko smo postavili najboljše temelje, bodisi Slovenije ali Evropske unije, takrat smo to delali na krščanskih vrednotah in temeljih oz., če kdo ne more slišati „krščanske vrednote“ potem naj sliši obče človeške vrednote. Ta trenutek je prelomen za Slovenijo in Evropsko unijo.“
