Papež Frančišek o ognju Sv. Duha
Papež in Sveti sedež | 14.08.2016, 15:38 s. Brigita Zelič
Papež Frančišek se je pri današnjem opoldanskem nagovoru na Trgu sv. Petra v Vatikanu naslonil na evangeljski odlomek, v katerem Jezus na poti med vzponom v Jeruzalem, kjer ga čaka smrt na križu, apostolom deli nauke. Papež se je posebej dotaknil pomena ognja in ob sklepu povabil, naj prosimo Devico Marijo, da moli z nami in za nas nebeškega Očeta, da razlije na vse nas vernike Svetega Duha, božanski ogenj, ki ogreje srce in nam pomaga biti solidarni z veseljem ter trpljenjem naših bratov in sester.
V opoldanskem nagovoru je sveti oče med tremi podobami, ki označujejo Jezusovo poslanstvo, slikovito predstavil podobo ognja. Za kakšen ogenj gre, ko govorimo o poslanstvu značilnem tudi za delovanje Cerkve, je opisal: »Ogenj, o katerem govori Jezus, je ogenj Svetega Duha. To je od dne našega krsta v nas živa in dejavna navzočnost. Ogenj je ustvarjalna moč, ki očiščuje in prenavlja, ki sežge vsako človeško bedo, vsako sebičnost, vsak greh, od znotraj nas spreminja, obnavlja in usposablja za ljubezen.«
V nadaljevanju je papež Frančišek opozoril, kako pomembno je, da Sveti Duh dejansko vzplamti, kakor ogenj v našem srcu. Samo, če se požar Božje ljubezni začne v srcu, se lahko tudi razširi in omogoči rast Božjega kraljestva. Ves proces se namreč ne začne v človekovi glavi temveč v njegovem srcu.
Treba se je torej povsem odpreti delovanju Svetega Duha, je dejal. Sveti Duh nam bo podaril drznost in gorečnost za plovbo po odprtem morju. Tako bomo lahko brez strahu vsem oznanjali Jezusa in njegovo tolažilno sporočilo usmiljenja in odrešenja.
Papež Frančišek je nato poudaril pomen ima v oznanjevanju pričevanje skupnosti. Dejal je: »S tem ognjem Svetega Duha smo poklicani vedno bolj postajati skupnosti oseb polnih razumevanja, širokosrčnih in veselega obraza. Bolj kot kdaj koli so potrebni duhovniki, posvečene osebe ter verni laiki, s pozornim apostolskim pogledom, ki se gane in zaustavi ob trpljenju v materialni in duhovni bedi.«
Pred koncem opoldanskega nagovora je vse povabil, naj se globoko zamislimo. Gre namreč za ogenj Svetega Duha, ki če ga Cerkev ne sprejme vase, postane hladna ali mlačna Cerkev, nesposobna dajati življenje, ker je sestavljena iz hladnih in mlačnih kristjanov. Dobro nam bo vsem delo, če si danes vzamemo pet minut in se vsakdo vpraša: »Kakšno je moje srce? Je hladno ali mlačno? Je sposobno sprejeti ta ogenj?« Zares naj si vzamemo teh pet minut, saj nam bo po prepričanju svetega očeta to vsem dobro delo
