Ana Velenšek kljub poškodbi do olimpijskega brona

| 12.08.2016, 05:03

Judoistka celjskega Sankakuja Ana Velenšek je na olimpijskih igrah v Rio de Janeiru spisala eno filmskih zgodb športa. V kategoriji do 78 kilogramov si je klub strganim sprednjim križnim kolenskim vezem in natrganim notranjim stranskim priborila bronasto kolajno.

"Tudi med tekmo mi je v borbi v parterju dvakrat obrnilo koleno, takoj v prvi borbi in nato v polfinalu z Američanko. Pred tekmo sem imela prednje vezi strgane, stranske natrgane in kot kaže, so šle tudi te," je neposredno po nastopu povedala Velenškova in že v mešani coni potarnala, a se ji trese cela noga, nato je uživala na podelitvi medalj, pretrpela še novinarsko konferenco ter takoj odšla v prvo zdravniško oskrbo.

Tekmovalka se je hudo poškodovala pred mesecem in pol na pripravah in priznala, da je bila tik pred odpovedjo nastopa. "Če to ne bi bile olimpijske igre, se s trenerjem Marjanom Fabjanom ne bi spustila v to. A igre so izreden dogodek, ki je na vrsti vsaka štiri leta, zanje sem trenirala 20 let in si rekla 'probali' bomo. Zadnjih pet tednov sem trenirala po prilagojenem programu."

Odločitev o nastopu ni bila samo njena. "Odločila sva se skupaj s trenerjem in sklenila, da ne vržem stran vseh let treninga, na koncu pa bo kar bo," pojasnjuje 25-letnica iz Šmartna v Rožni dolini pri Celju. Trener Fabjan je bil tudi tisti, ki je moral mesec pred igrami spremeniti njen način borbe. "Običajno se borim v kontaktu, zdaj pa v kontakt nisem smela iti, ker bi lahko prišlo do še hujše poškodbe in ne bi mogla nastopati naprej."

A tretja slovenska junakinja iz Ria na poti do iger opore po poškodbi ni imela le v trenerju in sotekmovalkah v klubu, temveč tudi v domačih. "Po diagnozi sem se sesula, pa so me trener, domači, pa tudi Tina navdali s pozitivno energijo, da bo šlo in da gremo naprej."

Ne glede na poškodbo sta zjutraj padli Ukrajinka in Kubanka, v polfinalu je svetovna podprvakinja Velenškova izgubila z branilko naslova in kasnejšo prvakinjo Kaylo Harisson iz ZDA, v boju za bron pa je ugnala Nemko Luiso Malzahn ter se slednji na najlepši možen način oddolžila za poraz na letošnjem evropskem prvenstvu v Kazanu, kjer je do brona prišla Nemka.

"Res je bilo težko. Po eni strani je bilo zaradi poškodbe veliko psihičnega pritiska, saj nisem vedela, kako se bo obnašalo koleno, a s trenerjem sva rekla, greva na vse ali nič. Na koncu se je to obrestovalo. Pomagal mi je tudi londonski nastop, kjer sem pred štirimi leti podlegla pritisku, a dobila dragoceno izkušnjo in zdaj sem vedela, kaj me čaka."

Za poškodbo pa so vedele tudi tekmice, ki so v Južno Ameriko prav tako prišle z mislijo o osvojenem odličju. Na tatamiju v dvorani Carioce 2 ni bilo milosti. "To je bilo najbolj očitno v boju s Kubanko, ki me je grdo 'nabrcala'. A to smo pričakovali in tudi v klubu smo to vadili. Napadali so me na treningih, da sem pripravila koleno na te šoke," je še razkrila Štajerka, ki je preživela najhujšo športno izkušnjo doslej, zdaj pa jo čaka naporno okrevanje.