Dragi Slovenci doma in po svetu!

Slovenci po svetu | 19.07.2016, 13:24 Matjaž Merljak

Kdo smo, kaj delamo sedaj, kakšno je delovanje SSK, kako spodbujati sodelovanje med kulturami, v katerih živimo Slovenci po svetu se je v slavnostnem govoru ob 25-letnici Svetovnega slovenskega kongresa spraševal prof. dr. Anton Mavretič iz ZDA. Slovenijo ocenjuje kot zelo zanimivo in uspešno državo, a za njeno prepoznavnost - zanjo lahko veliko naredijo vsi Slovenci, ki delujejo v svetovnih službah - se bo še treba truditi mnogo let, če ne celo stoletje.

Moje ime je Anton Mavretič, rojen sem bil v vasi Boldraž pri Metliki. V Združenih državah Amerike živim že 58 let. Zadnjih 50 let prihajam domov skoraj vsako leto.

Zahvaljujem se organizatorjem SSK ob 25. letnici srečanja vseh Slovencev, ki živijo doma in v tujini za možnost, da povem svoja razmišljanja Kongresu in Sloveniji. Kar bom povedal ni pravzaprav nič novega, ampak po mojem mišljenju je pomembno, da se o tem kaj pove. Politični sistemi pridejo in gredo in zato je še bolj pomembno, da Slovenci držimo skupaj in delamo za enotno Slovenijo. To še posebej velja za tiste, ki jim je Slovenija dala možnost, da živijo in uspevajo doma.

Kdo smo?

Slovenci imamo čudovito lepo in zdravo domovino. Na tej zemlji živimo od vekomaj. Smo lahko zelo ponosni, da smo eno od najstarejših ljudstev v srednji Evropi. Stari rimski zgodovinarji so nas klicali Sklaveni, ker drugače niso znali zapisati našega imena. Se pred Rimskim Cesarstvom smo bili poznani kot Veneti, Reti in Panonci. Ta naš staroselski rod je še starejši od Rimljanov. Šele pozneje so nas zasedli drugi veliki narodi iz Evrope.

Naš slovenski živelj je trdovraten, rodoljuben se je tako obdržal predvsem v goratih predelih, odmaknjenih dolinah in planinah najbolj vzhodnih Alp. Dokaz temu so stara narečja, slovenska glasba, plesi, hrana, noše, način pridelave hrane itn. Ti so še danes del življenja v slovenskih vaseh.

Da smo prišli nekje iz vzhoda je bila popolnoma akademsko ustvarjena laž, s katero smo morali živeti ves ta čas. To laž so propagirali avstrijski (habsburški) profesorji zgodovine. Sedaj je to nepotrebno in lahko z velikim ponosom govorimo po vsej Evropi, da smo tukaj z njimi že tisočletja. Za ponovno oživljanje naše prastare avtohtonosti nam lahko služijo tudi raziskave in dela številnih naših ljudi, na primer Mateja Bora, Jožka Šavlija, Ivana Tomažiča in še drugih.

To omenjam zato, ker so ta odkritja prišla v tisk in v širšo javnost šele po osamosvojitvi Slovenije. Poprej, smo bili potisnjeni v talilni lonec večinskega ljudstva. Manjšinski narodi naj bi se utopili v večinskem in tako tudi izgubili svojo identiteo in pozneje pravico do svoje zgodovine, in še drugih atributov državnosti. Nihče v Srednji Evropi se ne more ponašati s tako bogatim in starim jezikom, kot je naš. Ohranili smo celo dvojino, ki sega v daljno preteklost indoevropskih jezikov, kot je indijski Sanskrt, s katerim smo ohranili sorodnost v večji meri bolj kot drugi indoevropski jeziki.

Kaj delamo sedaj?

Razvoj v Evropi in drugje po svetu se je, in se še vedno odvija zelo hitro. Moramo pa Slovenijo, to našo lepotico Evrope, še bolj varovati in jo vzdrževati tako, kot se spodobi.

Zadnja leta opažam zelo lepe uspehe na področju turizma, mesta so čedalje bolj čista in lepo predstavljena novemu obiskovalcu, ki pride na obisk. Ceste so tudi lepe in obdarjene z naravo po kateri se odvijajo. To nam je vsem v ponos.

Mark Twain(1835-1910) satirični pisatelj je rekel, da ljudje ki so bili morda naperjeni proti neki državi se takoj spremenijo v podpornike te države, ko jo obiščejo in dobro spoznajo. To se nam dogaja sedaj, ko smo lepo urejeni.

Organiziranost preko SSK

Vsi tisti doma, in mi, ki živimo zunaj, moramo strmeti k temu, da bomo tudi kaj naredili za Slovenijo. Kolikor vem, naši intelektualci izven Slovenije vedno poskušajo najti stike z ljudmi doma. To se vedno dogaja preko SSK z organiziranimi posvetovanji, konferencami itn. Preko SSK je bilo izdano mnogo strokovnih knjig, razprav, člankov in zbornikov. Tukaj moramo izrecno poudariti veliko vlogo dr. Borisa Pleskoviča, predsednika SSK , da te konference tečejo že 25 let na visoki strokovni ravni.

Vidi se, da lahko veliko naredimo preko SSK sami. Naredili smo veliko in prispevali tudi veliko v Evropi in drugod; v znanosti, umetnosti, industriji, glasbi in še posebno v športu. To se dogaja še sedaj. V prejšnjih stoletjih smo nastopali na svetovnem odru skupaj zliti z državljani, ki so si nas lastili. Zato je bilo težko zaslediti naša imena. Vsi, ki živimo zunaj Slovenije in smo se pojavili na svetovnih univerzah ali službah, ki so prestižnega značaja, moramo vedno poudarjati, da smo slovenskega izvora. Če ljudje v naši oklici tega ne vedo, jim moramo razložiti. Ta postopek poudarjanja slovenske identitete zunaj Slovenije bo trajal še mnogo let, če ne celo stoletje. Slovenija se mora uveljaviti po treh do sedmih prepoznavnih produktih, ki naj bi se pojavljali v medijih in na internetu. Vsak od nas se mora potruditi, da bo naša identiteta znana in takoj opazna. Naši produkti iz Slovenije naj bi bili takoj opazni, ko se pojavijo na trgu. Poglejte, kaj je naredil McDonald's s svojo znamko za promocijo samega sebe in ZDA.

Veliko institucij imamo, ki se ukvarjajo s Slovenci zunaj meja, in te naj tudi poskrbijo za promocijo Slovenije tudi preko naših rojakov. Postopek bo dolgotrajen in drag, ampak je vreden truda.

Slovenska ambasada v Washingtonu, skupaj z Ambasadorjem Božom Cerarjem in konzulati po Ameriki se zelo trudijo za to povezavo med Slovenci. So tudi zelo uspešni. Veliko je prispeval predsednik Borut Pahor, ki si prizadeva, da mladi slovenski intelektualci sodelujejo doma in po svetu v organizaciji VTIS. Ti se srečujejo letno doma, v Sloveniji. VTIS se je srečaval najprej v prostorih SSK, potem so preselili ta srečanja v predsedniško palačo pod pokroviteljstvo predsednika RS Boruta Pahorja. Te skupne prireditve VTIS-a so podpirana tudi s strani SAZU.

Kako spodbujati sodelovanje med raznimi kulturami, v katerih Slovenci živijo zunaj matične države?

Tudi to je zelo dolg postopek. Ljudje se radi družijo, radi se srečajo v okviru društev, radi tudi v njih delujejo in radi pripravljajo različne predstavitve tega na kar so ponosni. To je lahko glasba, lahko so razstave umetniških del, lahko se med seboj povezujejo knjižnice po svetu, ki lahko predstavijo slovenska literarna dela. Predstaviti moramo prebivalcem v državi, v kateri živimo, kaj znamo. Povedati jim moramo v njihovem jeziku, kako lepo pojemo, igramo glasbo in kako plešemo.

Na znanstvenem področju je morda lažje, ker se določeni znanstveniki spoznavajo na konferencah v tujini in si tako navezujejo stike sami. Taki stiki so lahko zelo produktivni saj se lahko domači znanstvenik vključi v delo s kolegom na primer iz ZDA.

V Sloveniji imamo odlične univerze in znanstvene institucije. Te se pojavljajo v tujini z objavo svojih dosežkov v strokovni literaturi. To je zelo zahtevna naloga in vzame veliko časa in denarja. Ampak, če bomo dosledni in podpirali znanost doma, bo tega čedalje več. Naši najboljši diplomanti, kot slišim, odhajajo v tujino na delo. Redki se vračajo. To so ekonomski premiki, ki se dogajajo po vsem svetu. V tem lahko tudi najdemo nekaj dobrega, ker ti ljudje postanejo dobri ambasadorji Slovenije in jo tudi promovirajo ter dajejo težo našim univerzam, kar je zelo pozitivno.

Slovenija je zelo zanimiva in uspešna država na več znanstvih področjih, vendar vidim, da se tega ne zavedamo. Na primer znamenito kolo iz Ljubljanskega barja, ki je staro več kot 5000 let, bi bilo potrebno predstavljati mnogo pogosteje na vseh mogočih konferencah. Ko smo zgoraj obravnavali naše prastare slovenske začetke in dokazali kontinuiteto našega jezika vse od predrimskih časov se pojavi vprašanje, zakaj to držimo samo zase. To so odkritja tega stoletja.

V ZDA obstajajo mnoge dobrodelne inštitucije, ki lahko podarijo veliko denarja po vsem svetu ravno za take osnovne kulturne raziskave, kot so odkritja in napisi iz antike. Na take institucije so morajo prijaviti znanstveniki iz Slovenije skupaj s kolegi iz ameriških univerz, ki so ali jezikoslovci ali zgodovinarji. Denarja za tak razvoj je veliko, vendar je potrebno s podporo Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) ali univerze napisati vlogo in opisati predloge raziskav ter jih poslati na te institucije, ki lahko finančno pomagajo.

Zaključek

25. obletnica SSK je zelo velik praznik za nas, ki smo jo podpirali vsa ta leta in se udelezevali njenih konferenc pod odličnim vodstvom dr. Borisa Pleskovič-a. Te SSK konference so zelo pozitivne in mi dajejo veliko upanja, da se stvari izboljšujejo. Hvala vsem organizatorjem v pisarni SSK za veliki trud pri pripravah objavah mnogih konferenc v zadnjih 25. letih.

Rezultati teh odličnih SSK konferenc niso takoj vidni, ampak zavedajmo se, da prihodnost prinaša boljše čase. Nas cilj pri SSK je, da Slovenija napreduje. Če ne veš, kaj je narobe, se ne moreš izboljšati. Svet se stalno spreminja. Najmanj kar moramo narediti je, da spoznamo spremembe in se jim potem prilagodimo. Seveda bi bilo boljše, če bi bili mi tisti, ki vodimo v spremembe.

Hvala lepa za vašo pozornost in lepe pozdrave vsej Sloveniji.