'Srečanje s papežem Frančiškom me je „sezulo“ …'

Slovenija | 16.07.2016, 09:30

Sredi junija je iz Slovenije proti Vatikanu, na avdienco k papežu Frančišku, krenila nenavadna kolona romarjev - več kot 300 motoristov, članov društva "Motoristi za motoriste", ki letos praznuje deset let uspešnega delovanja. V oddaji "Petkov večer" sta predsednik društva Valentin Sojar in p. Niko Žvokelj obujala spomine na to izredno potovanje in na presunljivo srečanje s papežem.

Valentin Sojar: „Potovanje tako velike skupine motoristov ima neke svoje posebnosti in zahteva dobro pripravo. Razdelili smo se v manjše skupine do dvajset motorjev, vsako skupino pa je vodil izkušen motorist, iznajdljiv, predan in skrben, ki se je na pot še posebej pripravil. Povprečna starost motoristov je bila relativno visoka, od 45 let navzgor, najstarejši udeleženec je imel 70 let. Tudi pri izkušenosti in opremi so razlike, ki jih je na poti potrebno upoštevati. Naše prvo skupno srečanje je bilo na izhodišču v Gonarsu, naslednje pa že v Assisiju … Posebno doživetje je bila pomoč italijanskega društva 'Forze dell'Ordine', v katerem so motoristi, ki jih druži ljubezen do motorjev, glavnina njihove dejavnosti pa je dobrodelnost in tudi pomoč organiziranim skupinam motoristov, ki prihajajo v Rim. Izdatno so nam olajšali potovanje skozi Rim, posebno pa je bilo doživetje njihove skrbi in bližine. Pričakali so nas 50 km pred Rimom in od tam smo šli v dolgi koloni s policijskim spremstvom, oni pa ob nas, spremljali so nas tako, da so zapirali vhode na avtocesto, zapirali so križišča ter od kolone, ki je bila gotovo dolga kaka dva kilometra, odganjali avtomobile. To je bila res neverjetna izkušnja ... “

P. Niko Žvokelj: „V tej skupini motoristov niso bili samo verniki, tudi ne samo katoliki, tudi 'oddaljeni' so bili med njimi in tudi t. i. ateisti, vendar to potovanje ni nikogar pustilo hladnega. Eno je bilo že druženje med njimi na poti, drugo pa srečanje s papežem … Razbijali so se mnogi predsodki. Naj kar omenim predsodek do našega kardinala Franca Rodeta, ko pa jih je nagovoril na začetku svete maše v baziliki sv. Petra, so pa kar vsi obstali in marsikdo, ki je imel podobo o njem iz medijev ali klevet, je ostal odprtih ust, ko je spregovoril o poslanstvu našega društva in potem o naši domovini … Šest iz skupine se nas je lahko od blizu srečalo s papežem Frančiškom in ker sta bila med njimi dva invalida z ženama, smo čakali na prostoru, kjer so bili invalidi. Papež gre vedno najprej do ljudskih množic – tam je njegovo mesto, potem pa se posveti invalidom – najbolj ubogim med ubogimi. In, veste, ko se dvigne iz ljubečega objema od nekega invalida in se zazre v tvoje oči, je to res nekaj izjemnega. Mene je 'sezulo' … V tem srečanju in petminutnem pogovoru, v katerem sem papežu pojasnil, kdo smo, pokazal našo veliko skupino, ki jo je bilo zaradi enotnih zelenih majic tako dobro videti, da ji je pomahal … v tem srečanju sem dobil potrditev za svoje 36-letno delo duhovnika ...“

Prisluhnite oddaji v našem avdio arhivu.