Tone Zrnec
Slovo od Toneta Zrneca
Slovenci po svetu Matjaž Merljak
V Torontu so se poslovili od slovenskega duhovnika Toneta Zrneca. V torek, 14. junija 2016, je odšel h Gospodu, pokopali pa so ga v torek, 21. junija, v Torontu. Pogrebna slovesnost je bila v cerkvi Marije brezmadežne s čudodelno svetinjo na Browns Line, vodil pa jo je upokojeni ljubljanski nadškof Anton Stres.
Pokojnega duhovnika Toneta Zrneca in njegovo bogato življenje in delovanje je za oddajo Slovencem po svetu in domovini predstavil kaplan pri Brezmadežni Toni Burja. Duhovnik Zrnec se je rodil 27. januarja 1921 v vasi Laporje pri Turjaku. V domačem kraju je obiskoval osnovno šolo, klasično gimnazijo pa v Ljubljani, leta 1941 je vstopil v Misijonsko družbo lazaristov in leta 1943 naredil zaobljube ter začel študij teologije v Ljubljani. Zaradi vojne se je z drugimi bogoslovci umaknil v Italijo in mašniško posvečenje je prejel 9. novembra 1947 v Sieni. Nato je nadaljeval študij v Rimu, leta 1948 se je s sobrati podal v Španijo, kjer je do leta 1951 pastoralno deloval, od 1951 do 1959 v Južni Ameriki. Eno leto je deloval v argentinski božji poti Lujan, na jugu Čila dve leti in šest let tudi v Peruju. Leta 1959 se je podal v Kanado in tam deloval do smrti. Deset let je bil kaplan v župniji Marije Pomagaj v Torontu in tudi ravnatelj sobotne slovenske šole. Deset let je bil tudi župnik v tej župniji. Zelo prizadeven je bil na različnih kulturnih področjih (zbori, spevoigre), nato je bil kaplan in duhovni pomočnik v slovenski župniji Marije Brezmadežen s čudodelno svetinjo. Postal je tudi urednik revije Božja beseda od leta 1982 do leta 2009. Za slovensko šolo je napisal nekaj knjig in učbenike za verouk. Leta 1970 je vicepostulator za beatifikacijo škofa Baraga in se je temu tudi zelo posvečal, napisal je tudi vodič po Baragovi deželi, film o Baragovem življenju in delu ter imel predstavitve v Sloveniji. Napisal je še druge knjige.
Pogrebno slovesnost v torek, 21. junija 2016, je vodil upokojeni nadškof Anton Stres. Vesel, da je imel slovo za zadnjega iz starejše generacije lazaristov, ki so bili pionirji dušnopastirskega dela med Slovenci po svetu. Osvetlil je pomen duhovniškega dela in življenja pokojnega duhovnika Toneta Zrneca, ki se je zelo daroval za druge ter bil zelo požrtvovalen. Med rojaki je zelo cenjen. Pri pogrebni maši so pele žene iz njegovega nekdanjega pevskega zbora, spregovorile so tudi na pokopališču kot v dvorani. Izrazile so prepričanje, da nobena generacija mladih ni prejela toliko kot tista, ki jo je oblikoval Tone Zrnec. Ljudje so se od rajnega poslovili pri Brezmadežni že dan pred pogrebom, prišlo je tudi več slovenskih duhovnikov.
