Zagovorniki slovenščine: Državni zbor naj zavrne novelo o visokem šolstvu

Slovenija | 15.07.2016, 00:30

Novela zakona o visokem šolstvu, ki je zaradi predvidenega uvajanje tujih jezikov pri izvajanju visokošolskih programov v Sloveniji sprožila veliko prahu, bo danes na poslanskih klopeh. Naj je državni zbor ne sprejme in naj poskrbi, da bo v besedilu upoštevano poslanstvo slovenskega jezika, so v zadnjem času pozivali mnogi. To so storili tudi udeleženci srečanja Zagovor slovenščine, ki ga je v tem tednu v svojih prostorih v Ljubljani pripravila Slovenska matica. Ta je oblikovala tudi osnutek deklaracije za slovenščino. Pri tem se je oprla na peticijo Za vsestranski razvoj slovenskega jezika, ki jo je podpisalo več kot 8.500 ljudi.

Erzetič: Naš namen ni apriorna nastrojenost proti predlogu, ampak premišljena skrb o posledicah

Pobudnica srečanja Zagovor slovenščine je bila Manca Erzetič. Spomnila je, da se že vrsto let odvijajo nasprotujoče si razprave o slovenščini kot jeziku znanosti in univerzitetnega izobraževanja. Posebej burno javno razpravo je sprožil predlog novele zakona o visokem šolstvu, ki v osmem členu pod drugačnimi pogoji kot do zdaj predvideva uvajanje tujih učnih jezikov oziroma angleščine pri izvajanju visokošolskih programov v Sloveniji. "Naš namen ni apriorna nastrojenost proti samemu predlogu zakona, ampak premišljena skrb o posledicah, ki ne bodo le korenito negativno posegle v učni jezik študijskih programov v visokem šolstvu, ampak bodo vidne v slovenski družbi in slovenski kulturi ter nenazadnje pri splošni uporabi slovenskega jezika."

Komelj opozarja: Vsaka izjema kmalu postane pravilo

Slovenska matica je po besedah svojega predsednika Milčka Komelja vselej uspešno povezovala naravoslovno in humanistično znanost. Pojasnil je, da pobude o za sodobni čas samoumevni vpeljavi angleščine kot jezika poučevanja na visokih šolah in strinjanje z njimi prihajajo iz univerzitetno-inštitutskih vrst ekonomije in naravoslovja ter državnega uradništva, vendar umetniki iz Slovenske akademije znanosti in umetnosti temu odločno nasprotujejo. Pridružujejo se filološkemu razredu, ki v svojih predlogih ne izključuje možnosti, da bi tuji študentje za svoj denar poslušali predavanja v angleščini, a želijo preprečiti ponižanje, da bi slovenski študentje na slovenski univerzi, ki jo vzdržujemo državljani Slovenije, morali poslušati predavanja v tujem jeziku. "Prav to nezaslišanost dopušča oziroma omogoča predlagani zakon, ko po sprenevedajočem se izrecnem oznanilu, da je jezik poučevanja na univerzah slovenski, po vrsti navaja možnosti izjem. Že življenjske izkušnje pa nam povedo, da vsaka izjema kot precedens kmalu postane pravilo." Zakonsko besedilo, ki čaka na parlamentarno obravnavo, po njegovem odseva ozkosrčen pogled na materni jezik.

Pahor je kritičen: Gre za izraz hlapčevstva

Da je novela zakona o visokem šolstvu v členu, ki predvideva uvajanje tujih jezikov pri izvajanju visokošolskih programov v Sloveniji, absurdna, je bil kritičen slovenski pisatelj iz Trsta Boris Pahor, ki je udeležence srečanja Zagovor slovenščine nagovoril v videoposnetku. "To je izraz hlapčevstva. Cankar bi se obrnil v grobu, Prešeren prav tako." Pozval nas je, naj bomo Slovenci in ne popustimo pritiskom globalizacije. Če bi novelo zakona o visokem šolstvu v tej obliki predlagala in podprla Slovenska akademija znanosti in umetnosti, bi se Pahor odrekel akademskemu nazivu.

Rojc: Bomo kolonizirali sami sebe?

Tatjana Rojc je spomnila, da prihajamo iz stoletja režimov prepovedi ter iz stoletja bojev za ohranjanje in osvobajanje naše biti, da smo izdelali nacionalni program, ustavo, ki temelji na spoštovanju predvsem samega sebe. "Bomo zdaj, sredi kaosa, ki je zajel svet, sredi migracijskih tokov, ki so posledica nespoštovanja osnovne pravice, da moramo vsak zase ostati zvesti sebi, in da nihče nima pravice v imenu boljšega, večvrednega izvajati kolonizacije drugega in producirati neskončno množico izkoreninjencev, kolonizirali sami sebe," je vprašala.

Bavčar: Naše misli o svobodi so bile najprej stvar jezika

V Parizu živeči svetovno znani filozof, pisatelj, fotograf in kulturnik Evgen Bavčar se je čudil, da je sploh prišlo do te razprave. Potem ko smo si v Evropski uniji zagotovili svoj glas ter lahko odločamo v svojem imenu in govorimo v svojem jeziku, se nam po njegovem mnenju obeta izbris zgodovine, ki se je razvijala prek jezika, prek literature. "Naša država je najprej obstajala v knjigah, naše misli o svobodi, o neodvisnosti, so najprej bile stvar jezika, šele nato realnosti. To se moramo zavedati." Kot je še poudaril Bavčar, se je naš jezik razvijal z našo identiteto. "Če jezik zapostavljamo, zapostavljamo vse tiste, ki so žrtvovali svoje življenje za identiteto, jezik, svobodo, vse tiste, ki so naš jezik prvi ponesli v svet." Spomnil je na slovenščino v liturgiji in molitvi. "Slovenščina je priviligiran jezik, v katerem se obračam na Boga. Zdaj skušamo to zanikati." Predlogi, kakršen je ta, ki ga bo danes obravnaval državni zbor, tako po njegovem ne izhajajo iz historične in kulturne realnosti, zato jih ne smemo dovoliti.

Novak predlaga odprtost tujim jezikom, a ne na račun slovenščine

Da je jezik neprecenljiva vrednota, je opozoril Boris A. Novak. Po njegovem ni le sredstvo komunikacije, ampak način, kako doživljamo svet, in temeljna mentalna zmožnost. Predlagal je odprtost tujim jezikom, vendar ne na račun slovenščine. Ne strinja se s pretiranim poudarjanjem etničnega vidika slovenščine, zdi se mu, da pomeni njen konec, pri čemer je bil precej oster, omenjal je samozadostnost, nacionalizem in celo rasizem. Te besede so zabolele Bavčarja. "Absolutno branim slovenski jezik in sem zelo užaljen, ko mi nekdo reče, da sem nacionalist. Kako more biti tako majhen narod nacionalističen? Koga ogrožamo? Koga smo v zgodovini napadali? Sami smo se med seboj pobijali v imenu tujih ideologij, pobijali smo se z orožjem, ki ga niso izdelale slovenske roke," je pozneje povedal v pogovoru za naš radio.

Košuta za preprečitev napake, ki jo lahko stori naš parlament

Svoj pogled je predstavil tudi Miroslav Košuta, ki živi in deluje v zamejstvu, torej v okolju, kjer raba slovenščine ni samoumevna. "S skupnimi močmi moramo preprečiti napako, ki jo lahko stori naš suvereni parlament, velikansko krivico vsem tistim, ki so se borili za postavitev temeljev slovenskega jezika," je bil jasen.

Komel meni, da moramo na vprašanje dejavnosti v slovenščini gledati širše

Dean Komel je pomembnost slovenščine opredelil s filozofskega vidika. "Tudi če zdaj uskladimo ta člen, da bo malo bolj človeški, za slovenščino to ne bo pomenilo nič. Še preden gre ta zakon ven v celoti, moramo določiti natančne parametre, kaj bi pomenila dejavnost v slovenskem jeziku na vseh ravneh. Visokošolska je seveda pomembna, ker so od nje odvisne vse ostale."

Grafenauer: Slovenski jezik je usodna zaveza, ki se ji ne smemo odpovedati

Svoje razmišljanje je v pisni obliki posredoval tudi akademik Niko Grafenauer. Slovenski jezik moramo po njegovih besedah jemati za svoje nezamenljivo etno-kulturno izročilo, ki ni združljivo z nobeno neoliberalistično poljubnostjo, ampak je slovenska usodna zaveza. Kot je poudaril, se ji ne smemo odpovedati.