Mateja SubotičanecMateja Subotičanec
Aleš KarbaAleš Karba
Rok MihevcRok Mihevc
Krvodajalka Urška Hrast. (foto: Zavod za transfuzijo krvi)
Krvodajalka Urška Hrast.

Vroča kri

Slovenija | 14.06.2016, 14:30

Kaj žene človeka, da gre na nočno zabavo in tam pokonča 50 življenj? Kaj želijo doseči navijači, ko se po tekmi pretepajo, uničujejo športne objekte in pustijo za seboj razdejanje v francoskih mestih? Pretakanje krvi po pločnikih, diskotekah, stadionih, šolah?

Napadalca, ki je pobil 50 ljudi in povzročil trpljenje, žalovanje prav tolikih družin, naj bi zmotilo to, da je v nekem drugem mestu pred meseci videl dva moška, ki sta se poljubila. To ga je tako ujezilo, da je šel na gejevski dogodek in tam povzročil celo morijo. Človek! Še vedno smo vsi samo ljudje!

Strelni napadi v Ameriki so nekaj vsakdanjega. In kljub 30 tisoč smrtim letno si Američani ne pustijo odvzeti pravice po posedovanju strelnega orožja. To imajo zapisano v ustavi. In kot kaže nekateri tudi v krvi, ki se na ta način preliva po pločnikih, šolah, kinodvoranah, sakralnih objektih. Težko razumljiva je ta njihova nagnjenost … Menda so orožarski lobiji v ZDA tako močni, da s svojim dokazovanjem, da napadi niso posledica pravice vsakega Američana do orožja in da so najbolj varni predeli ZDA tisti, kjer je dovoljeno nositi orožje tudi na ulici, uspešno prepričujejo ljudi. No ja, res dvomim, da bi se počutila bolj varno, če bi vedela, da za menoj na blagajni v vrsti stoji pet oboroženih kupcev. Če bi pri nas v supermarketu lahko vsak nabavil polavtomatsko puško za par sto evrov, bi bilo verjetno tudi pri nas več črnih dogodkov. Hkrati se zavedam, da tudi po evropskih tleh hodijo Breiviki in podobni, čeprav je orožje prepovedano. Zato se je morda treba vprašati o resničnih razlogih, da je čedalje več ljudi neuravnovešenih, in skozi kakšne oči vidi človek sočloveka, četudi je ta drugačen.

Papež je po dogodku v Orlandu izpovedal upanje, da bi bili »čim prej odkriti načini, kako učinkovito identificirati in odstraniti razloge za takšno grozno in absurdno nasilje, ki je globoko prizadelo željo po miru, tako med Američani kot pri celotnem človeštvu.« Da bi le bili.

V teh dneh se tudi sprašujem, zakaj si ljudje plačajo pot v Francijo, nastanitev, vstopnice za tekme evropskega prvenstva, če pa niso pripravljeni na možnost poraza svojih favoritov? Gnečijo se zaradi stavkajočega transporta, gnečijo se na ulicah, pred stadioni, potrpežljivo čakajo, da bi videli svoje idole, ki se podijo za najbolj dobičkonosno žogo na svetu, potem pa se vsevprek pretepajo in uničujejo, kot da bi imeli oni dejansko kaj od tega, kakšen je izid tekme. Taka je nenogometna bilanca tekme med Angleži in Rusi, ki so ga domači skrajneži spremenili v troboj. Posredovanje policistov, ki jih navijaške skupine neredko jemljejo kot sovražnika številka ena, pa ne doseže želenega učinka. V množičnih navijaških spopadih je nemogoče prst krivde uperiti le v eno stran in pri tem določiti, kdo ali kaj je izzvalo incidente, se pa to na žalost dogaja tudi pri nas in naših navijačih.

Francoski organizatorji so se vse te mesece pred začetkom prvenstva bali terorističnega nasilja, nazadnje pa jih je preplavlja huliganstvo. Začelo se je s tekmo med Rusi in Angleži. Ti slovijo kot množični uživalci piva, zato so jih gostinci pričakali odprtih rok. Angleški naval pa je pomenil tudi sprožilec za nasilne skupine v Marseillu in ruske navijaške skrajneže, ki naj bi se posebej urili za obračune v minulih dneh. Razmere na mestnih ulicah so bile kaotične, do izgredov pa je nato prišlo tudi na stadionu. Težave imajo na koncu navijači sami; bodisi v obliki telesnih poškodb bodisi v denarnici ali s pristankom v zaporu. Je pa res, da se je vseskozi govorilo, na kako visokem nivoju bo varnost, nato pa si organizator tekme dovoli, da sta na isti tribuni dve nasprotni navijaški skupini. UEFA zdaj grozi, da bo ruska reprezentanca letela s prvenstva, če bodo njeni navijači nadaljevali z izgredi. Zakaj samo ruski navijači? Spet politika.

In medtem, ko se zaradi vroče krvi vsak dan zgodi kakšen »mini Orlando« in ko nogometne tekme evropskega kova za seboj puščajo razdejanje, v Sloveniji vsakih pet minut nekdo zares potrebuje tisto vrečico krvi. Kajti še vedno smo vsi samo ljudje. Iz mesa in krvi. Ne prelivajmo je po nepotrebnem. Kajti nekateri jo krvavo potrebujejo. Ker želijo živeti. In preživeti. Raje jo nesebično darujmo. S krvodajalci življenje dobesedno teče dalje. Ob svetovnem dnevu krvodajalstva čestitke za vsakega pol litra, ki ga častite za druge.

Slovenija, Komentarji, Politika, Naš pogled
Karin Kanc, je v letu 2024 izbrana za naj diabetičarko (photo: Jure Makovec) Karin Kanc, je v letu 2024 izbrana za naj diabetičarko (photo: Jure Makovec)

Kako in kaj jesti

Z dr. Karin Kanc, doktorico medicine, specialistko interne medicine, iz zasebne ordinacije Jazindiabetes, tudi integrativno psihoterapevtko, smo ob Svetovnem dnevu sledkorne bolezni, ob Tednu ...