Papež na letalu z novinarji o Brexitu, pravoslavnem koncilu, armenskem genocidu, diakonesah in vlogi zaslužnega papeža

Svet | 27.06.2016, 14:14 Marjana Debevec

Papež Frančišek je sinoči sklenil svoj obisk Armenije, ki je potekal v znamenju sprave, miru in edinosti. Kot ima že v navadi, se je med poletom nazaj v Rim na letalu srečal z novinarji in odgovoril na njihova vprašanja. Med drugim je poudaril, da mora Evropa po Brexitu najti novo edinost, spregovoril je o ekumenskih odnosih, vlogi zaslužnega papeža v Vatikanu, ustanovitvi komisije o diakonesah in odločitvi, zakaj je za pokol Armencev uporabil izraz genocid.

Armenskemu ljudstvu želim pravičnosti in sprave, Evropi pa nove edinosti, je papež dejal med pogovorom z novinarji na letalu. In zakaj je za pokol Armencev uporabil izraz genocid, ki je že pred dobrim letom dvignil veliko prahu v Turčiji, saj je ta takoj odpoklicala svojega veleposlanika iz Vatikana – ki ga je, naj povemo, čez nekaj mesecev tudi vrnila. Slednji namreč ne priznavajo, da je pred sto leti šlo za genocid z njihove strani. »Nisem poznal drugega izraza«, je radovednost novinarjev potešil papež Frančišek. In ni imelo smisla, da ga ne bi uporabil, potem ko ga je že lani izgovoril.

»Nisem poznal druge besede. V Rimu sicer slišim govoriti o velikem zlu in rekli so mi, da bi moral uporabljati za izraz. Vendar pa potem, ko sem slišal nagovor predsednika in glede na to, da sem izraz genocid javno uporabil že lani na Trgu sv. Petra, bi bilo čudno, če bi sedaj rekel nekaj drugega. Vendar pa sem želel poudariti nekaj drugega. Rekel sem namreč približno takole: V tem genocidu, kot tudi v drugih dveh, s strani Hitlerja in Stalina, so velike mednarodne sile gledale le od daleč. Med drugo svetovno vojno so imele nekatere države fotografije železnic, ki so vodile v Auschwitz in lahko bi jih bombardirale, pa niso naredile nič«, je bil odločen papež.

Sicer pa je med lastnostmi Armencev izpostavil pogum in stoletno zvestobo krščanski veri, saj so dali mnogo mučencev; sposobnost nežnosti in lepoto umetnosti v življenju, posejanem s križi iz kamna. Zato je molil, da bi Armenija dosegla spravo in mir.

»Vem, da mnogi delajo za to. Zelo zadovoljen sem bil, ko sem prejšnji teden videl fotografijo predsednika Putina z armenskim in azerbajdžanskim predsednikom. Pa tudi s Turčijo gredo stvari naprej. Armenski predsednik je imel dovolj poguma, da je v govoru dobrodošlice rekel: Dogovorimo se, medsebojno si odpustimo in poglejmo v prihodnost. To je bil dokaz zelo velikega poguma«, je dejal sveti oče.

Seveda pa ni mogel manjkati papežev komentar na Brexit, o katerem je na povratku še bolj jasno spregovoril, kot pa med prihodom v Armenijo. Novinar ga je vprašal, če se boji, da bi lahko izstop Velike Britanije povzročil razkroj Evrope in celo vojno. »Evropa je že v vojni! Ozračje razdeljenosti pa ni le v Evropi, ampak tudi v posameznih državah. Naj spomnim na Katalonijo, pa lani na Škotsko. Zame je edinost vedno pomembnejša od konflikta: vedno! Korak, ki ga mora storiti Evropska unija, da bi znova našla moč, ki jo je imela v svojih koreninah je korak ustvarjalnosti in zdrave razdvojenosti. Dati mora namreč več samostojnosti in svobode državam v povezavi.«

Papež je pri ustvarjalnosti poudaril predvsem ekonomski vidik in navedel podatek, da v Italiji kar 40 odstotkov mladih, mlajših od 25 let, nima zaposlitve. V tej okorni povezavi torej nekaj ne gre v redu, vendar pa naj bi je zato ne zavrgli, ampak našli načine, kako jo na novo ustvarjati, je poudaril papež. Odrasel človek ni enak mladostniku, prav tako ne ostarelemu. Vsako obdobje zahteva svoje novo ustvarjanje, kar po papeževih besedah velja tudi za Evropo.

Novinarji so ga povprašali tudi o napredku ekumenskega dialoga in o vsepravoslavnem koncilu, ki se je v nedeljo končal na Kreti. Ta velik dogodek so pripravljali več desetletij, potem pa so v zadnjem trenutku nekatere cerkve, med njimi tudi Moskovski patriarhat, odpovedale udeležbo. Toda papeževo mnenje je kljub temu pozitivno.

»Že samo dejstvo, da so se te avtokefalne Cerkve povezale v imenu pravoslavja, da bi se pogledale iz oči v oči, da bi skupaj molile in se pogovarjale, je nekaj pozitivnega. Za to se zahvaljujem Gospodu. Naslednjič jih bo več«, je bil prepričan Frančišek.

Vprašanje, povezano z ekumenizmom, se je nanašalo tudi na 500 letnico reforme, zaradi katere bo papež 31. oktobra obiskal Švedsko. O Lutru je mnenja, da njegovi nameni niso bili napačni, vendar pa je uporabil neprave načine, da bi jih dosegel. Gotovo pa ima tudi Cerkev svojo odgovornost, da je prišlo do procesa reforme, je zatrdil sveti oče.

»V Cerkvi je bila korupcija, posvetnost, navezanost na denar in oblast. Temu je on nasprotoval. Danes se luteranci, protestanti in katoličani strinjamo o nauku o opravičenju, saj se glede tega Luter ni motil. Seveda so še razdeljenosti, vendar so odvisne tudi od različnih cerkva«, je dejal.

O komentarju na izjave kardinala Marxa o homoseksualcih je papež dejal, da teh ljudi nihče ne sme obsojati. Ob tem je spomnil na katekizem, ki pravi, da jih je treba spremljati na poti k Bogu ter dodal: »Mislim, da bi se Cerkev morala opravičiti, kot je dejal marksistični kardinal – tem homoseksualcem, ki jih je prizadela, vendar pa se mora opravičiti tudi ubogim, izkoriščanim ženskam in otrokom, mora se opravičiti, ker je blagoslavljala orožje. Cerkev se mora opravičiti, ker se mnogokrat ni prav obnašala. Ko pravim Cerkev, s tem mislim na kristjane. Cerkev je namreč sveta, grešniki pa smo mi«, je dejal in pri tem navedel nekatere duhovniki, ki se namesto kot očetje, vedejo kot gospodarji. Po drugi strani pa imamo veliko svetih duhovnikov, ki seveda niso tako opazni. Imamo pa tudi veliko svetnikov, kot je sv. Terezija iz Kalkute, je dejal, mnoge redovnice v Afriki, mnogi sveti laiki, mnogi sveti zakoni.

Eno od vprašanj novinarjev se je nanašalo tudi na ustanovitev komisije za preučitev možnosti za uvedbo diakones v Cerkvi. Papež je zatrdil, da ima na pisalni mizi že pripravljen predlog za to možnost. Povedal je tudi, da bo prihodnji mesec, ko bo med obiskom Poljske odšel tudi v Auschwitz, na tem kraju groze predvsem v tišini molil.

Nenazadnje pa je s posebno simpatijo, česar smo že navajeni, spregovoril o Benediktu XVI. Kljub zaslužnemu papežu, je v Cerkvi samo en papež, je odgovoril na novinarsko vprašanje. »On je zame moder stari oče, človek, ki mi ščiti ramena in hrbet s svojo molitvijo. Nikoli ne bom pozabil govora, ki ga je imel za nas kardinale 28. februarja, ko je dejal: 'Med vami bo gotovo moj naslednik. Obljubljam mu pokorščino'. In tako je storil. Potem pa sem slišal tudi, ne vem, če so to le govorice, ampak slišal sem, da so se prišli nekateri pritoževat čez novega papeža... In on jih je odgnal proč. Seveda zelo vljudno s svojo bavarsko vzgojo, vendar jih je odslovil. On je namreč človek besede, zelo pošten, pošten, pošten«, je med pogovorom z novinarji še dejal papež Frančišek