Obhajamo praznik Marije Pomagaj - kraljice Slovencev

24. 05. 2016, 09:50 Marjana Debevec

Obhajamo praznik Marije Pomočnice kristjanov oz. Marije Pomagaj. Slovesno sveto mašo v baziliki na Brezjah bo ob 10. uri daroval ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik. Na predvečer praznika kraljice Slovencev, ki je tudi zavetnica Radia Ognjišče, pa smo obhajali že 40. večer slovenskih krščanskih izročil. Sveto mašo je ob 20. uri daroval ljubljanski nadškof Stanislav Zore. Povabil nas je, naj sprejmemo Božjo Besedo in izročamo Boga svetu.

Romarji iz vse Slovenije in tudi od drugod so sinoči do zadnjih kotičkov napolnili baziliko na Brezjah, da bi se znova izročili svoji kraljici in prosili blagoslova za naprej. Marija Pomagaj je namreč Slovence spremljala kamor koli so šli, ne glede na to ali so iz domovine bežali, da si ohranijo življenje, ali pa so šli iskat boljši kos kruha, ne glede na to, na kateri kontinent jih je vodila pot, je zbranim na Brezjah dejal nadškof Zore. »Ko premišljujem o našem prihajanju k Mariji Pomagaj, se mi zdi, da priti k Mariji Pomagaj pomeni izročiti se. Vsako romanje k Mariji Pomagaj je izročanje.«

Sicer pa nas je nadškof Stanislav Zore spodbudil, naj sprejmemo Marijo za svojo učiteljico. Da bi znali v našem življenju uresničevati krščanska izročila, se moramo namreč od Marije učiti kako sprejemati kar nam je dano, kot je to storila ona, ko je rekla: Zgodi se mi po tvoji besedi. »In tukaj se zelo lahko zgodi, da se tudi naše življenje postavi na glavo. Nič hudega. Pravzaprav bi bilo neizmerno čudno, če bi sprejeli Božjo besedo, če bi v življenje sprejeli Jezusa Kristusa, pa se ne bi nič spremenilo.«

Drug nauk, ki nam ga daje Marija, je živeti z Jezusom Kristusom. »Kaj namreč pomaga, če je kristjan krščen; če je pri prvem obhajilu; če je pri birmi; kaj pomaga, če je kristjan poročen, Bog je pa istočasno odsoten iz njegovega življenja.«

Če živimo z Bogom, potem ga lahko izročamo naprej; nosili ga bomo v sebi in ga ne bomo mogli pred nikomer skriti, je poudaril nadškof. »Naše življenje bo govorilo. Naša notranjost bo govorila. Nekako tako bo, kakor če srečaš pražnje oblečenega človeka, veš, za tega človeka je današnji dan nekaj posebnega, ne da bi on sam spregovoril eno samo besedo. Tako mora biti s kristjanom.« Kristjan mora vsak dan izžarevati iz sebe, kot da je ta dan nekaj posebnega, kajti ta dan živi z Bogom, nas je sinoči na Brezjah še povabil ljubljanski nadškof. Tako se namreč po Marijinem vzoru začenja velika nova evangelizacija sveta.

ZGODOVINA PRAZNIKA

K nastanku praznika Marije pomočnice kristjanov sta pripomogla dva zgodovinska dogodka. V času papeža Pija V. (1566–1572) so dežele okrog sredozemskega morja ogrožali Turki. Zbral je 222 ladij in 40.000 vojakov, ki so se kleče izročili Marijinemu varstvu. Vnela se je huda bitka, v kateri so osvobodili 15.000 krščanskih sužnjev. Na tej osnovi je papež Pij V. Božji materi Mariji dal naziv Pomočnica kristjanov, ki je od tedaj tudi sestavni del litanij Matere Božje.

Na praznik Marije Pomočnice kristjanov oz. Marije Pomagaj se spominjamo vrnitve papeža Pija VII. (1800–1823) iz Napoleonovega ujetništva v Rim. Cesar Napoleon je v okviru vojaških pohodov zasedel tudi Rim in 17. maja 1809 razglasil ukinitev papeške države. Hkrati je ukazal, naj papeža ujamejo in odpeljejo v Francijo, kjer je trpel lakoto in pomanjkanje. Papež Pij VII. je bil brez strežaja, spovednika, vzeli pa so mu tudi brevir, knjige in pisala.

Leta 1814 se je zgodil preobrat. Napoleon je bil premagan in odstavljen in leta 1815 poslan v izgnanstvo. Odstop je podpisal v Fontainebleauju pri Parizu, kamor je dal zapreti tudi papeža Pija VII. Papež se je 24. maja 1815 vrnil v Rim in odločil, da se ta dan praznuje praznik Marije Pomočnice kristjanov. Leta 1815 se je rodil sv. Janez Bosko (1815–1888), ustanovitelj salezijancev, ki je svoje delo z mladino izročil v Marijino varstvo.

PRAZNIK MARIJE POMAGAJ V SLOVENIJI

Praznik Marije Pomočnice kristjanov slovesno praznujejo v številnih škofijah po svetu. V ljubljanski nadškofiji ga posebej praznujejo na Brezjah, ki so najbolj priljubljena in znana slovensko božja pot ter v župniji Marije Pomočnice na Rakovniku.

Po naročilu mošenjskega župnika Urbana Ažbeta so leta 1800 na Brezjah postavili novo stransko kapelico v čast Mariji Pomagaj. V njej je bila slika Leopolda Layerja, posnetek znamenite Cranachove Marije Pomočnice. Leopold Layer je leta 1814 iz zaobljube, ker je bil po Marijini priprošnji rešen iz ječe, poslikal celotno kapelico. Marijina podoba je postala vir milosti in navdiha, saj so pred njo molili številni verniki, ki so prihajali od blizu in daleč. Pozornost so vzbudila različna uslišanja. Ljubljanski škof Jakob Missia (1897–1899) je 9. oktobra 1889 blagoslovil temeljni kamen za novo Marijino cerkev, 7. oktobra 1900 pa jo je tudi posvetil.