Papež za La Croix: Ugovor vesti je človekova pravica
Svet Marjana Debevec
Papež Frančišek je v daljšem pogovoru za francoski časnik La Croix spregovoril o številnih temah, od zdravega sekularizma, do Evrope v odnosu do begunske krize in možnosti mirnega sožitja med kristjani in muslimani. Predstavil je tudi svoje mnenje o krizi spolnih zlorab s strani duhovnikov, ki je v Franciji močno odmevala. Znova je poudaril, da moramo do teh zločinov imeti ničelno toleranco.
Papež je v pogovoru za francoski časopis izrekel kritiko Franciji zaradi pretiranega laicizma. Veroizpovedi veljajo za nekakšno subkulturo, ne pa kot pristna in lastna kultura, je dejal sveti oče. Glede krščanskih korenin Evrope pa je poudaril, da jih ne smemo oznanjati na zmagoslaven ali celo maščevalen način, ampak v duhu služenja.
Velik del pogovora je bil namenjen begunski krizi in varnosti v Evropi. Frančišek je prepričan, da je mirno sožitje med kristjani in muslimani povsem mogoče. Kot primere je navedel Srednjeafriško republiko in Libanon.
Najslabši način sprejema beguncev pa je po njegovem mnenju »getoizacija«. Zato je sveti oče pozval k boljši integraciji migrantov. Teroristi v Bruslju so bili namreč otroci migrantov, ki si prišli iz begunskega geta.
Na vprašanje, ali Evropa ne more več sprejemati beguncev, je Frančišek odgovoril, da ne more neracionalno sprejeti vseh. Bolj bistveno je po njegovem vprašanje, zakaj je na svetu sploh toliko beguncev. Kot je pojasnil, sam korenine begunske krize vidi na Bližnjem Vzhodu in zaostajanju v razvoju afriške celine. Posebej v afriških državah primanjkuje naložb, je pojasnil papež, 80 odstotkov bogastva človeštva pa je razdeljenega med 16 odstotkov prebivalstva.
Obenem je sveti oče povabil, naj se vprašamo, zakaj je bil preveč zahodni model demokracije prenesen v dežele kot so Irak, kjer je vlada obstajala že prej; ali pa v Libijo, kjer imajo plemensko strukturo.
Obenem pa je papež Frančišek je izrazil svoje nasprotovanje prepovedi nošenja naglavnih pokrival iz verskih razlogov. »Če si muslimanska ženska želi nositi naglavno pokrivalo, ji moramo to omogočiti, prav tako kot mora biti katoličanu omogočeno, da okoli vratu nosi križec, če si tega želi«, je sveti oče dejal v pogovoru za francoski katoliški časnik La Croix in dodal, da mora imeti vsak človek možnost za svobodno izražanje svoje vere. Vendar pa naj bi bila po njegovih besedah država laična, konfesionalne države so namreč slabo končale, je dodal.
Na vprašanje, kako bi morali katoličani braniti svoja prepričanja pred zakoni, kot na primer zakon o evtanaziji ali istospolnih porokah je papež dejal, da bi morala država spoštovati vest državljanov. Pravica do ugovora vesti biti zato morala biti priznana znotraj vsake pravne strukture, ker je to človekova pravica.
