Mozetič: Varstvo ustavnosti bo v prihodnosti še večji izziv
Politika | Petra Stopar
Ko je Slovenija pred 25 leti postala samostojna država, je sprejela tudi svojo Ustavo, s katero je nove pristojnosti in položaj najvišjega organa sodne oblasti za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin dobilo Ustavno sodišče. To je po besedah njegovega predsednika Miroslava Mozetiča odigralo eno ključnih vlog v času tranzicije, čeprav pravi, da z doseženim »nismo zadovoljni«.
Mozetiča smo vprašali, kakšen je danes ugled te ustanove v primerjavi s 25 leti nazaj. Dejal je, da je odigrala eno ključnih, najpomembnejših vlog v času tranzicije, a dodal, da »nismo sicer zadovoljni z doseženim«. Kljub temu je prepričan, da bi bilo brez Ustavnega sodišča in njegove vloge »še bistveno slabše«.
Tako vloga kot zaupanje v Ustavno sodišče se po njegovem mnenju gradita izključno na izdanih odločbah oziroma odločitvah, ki jih ta organ sprejme. »Zaupanje je odvisno od tega, ali čim večje število ljudi zaupa našim odločitvam ali jih sprejema kot prave in pravične. Pomemben je tudi odziv strokovne javnosti, tudi medijev, zato so najpomembnejše obrazložitve, ki morajo biti strokovne in prepričljive,« pojasnjuje Mozetič.
Priznava, da Ustavno sodišče deli usodo ostalega rednega sodstva: »Odnos javnosti do sodstva zlasti v zadnjem času ni najbolj prijazen, a to je do neke mere tudi razumljivo, ker sodišča morajo razsojati v sporih med praviloma dvema strankama, in praviloma se morda ena stranka čuti prizadeto. Ti spori namreč izhajajo iz sporov, ki jih imajo ljudje, ki jih prinašajo pred sodišče. To pa mora seveda odločiti.«
Ali se Slovenci in Slovenke po 25 letih z dokumentom, čigar varuh je Ustavno sodišče, torej z Ustavo, še lahko poistovetimo? »Morali bi se. Bojim se, da je nekako nismo sprejeli, da je večina ljudi ni sprejela za svojo, ampak tu najbrž ni krivda v ljudeh, ampak bolj pri tistih, ki bi morali predstaviti ustavo čim širšemu krogu, od šole naprej. Da bi spoznali, kakšna je razlika med prejšnjim sistemom in zdaj, med totalitarno in demokratično družbo,« odgovarja pravni strokovnjak.
Izzivi Ustavnega sodišča bodo po njegovih besedah vedno odvisni od tega, kako se bo vladajoča politika odzivala na spreminjajoče se pojave, »najbolj pa so na udaru človekove pravice in temeljne svoboščine«. Njihov prostor se namreč poskuša po Mozetičevih besedah ožati, »velikokrat nesorazmerno in prekomerno«. »Zato bo vloga Ustavnega sodišča, ne glede na to, kakšna sestava bo, ali bo nagnjena v eno ali drugo stran, kot včasih poslušamo, tisti izziv, kako zavarovati ustavnost, človekove pravice, svobodno demokratično družbo. To bo v prihodnosti še težji izziv,« je v pogovoru za naš radio še dejal predstavnik ene najpomembnejših visokih državnih funkcij, čigar mandat na tem položaju se izteka.
Znano je namreč, da bo predsednik države Borut Pahor v enem letu predlagal šest novih ustavnih sodnikov oziroma sodnic. Letos in prihodnje leto se namreč iztečejo devetletni mandati dvema tretjinama od devetih sodnikov, in sicer Mozetiču, Marti Klampfer, Mitji Deisingerju, Jasni Pogačar, Janu Zobcu in Ernestu Petriču. Ustavni sodniki so izvoljeni za dobo devetih let in ne morejo biti znova voljeni. Predsednico oziroma predsednika ustavnega sodišča izvolijo ustavni sodniki izmed sebe za dobo treh let.
Prispevkom in izjavam o zaupanju v Slovenijo in njene institucije v luči 25. obletnice samostojnosti države lahko v celoti prisluhnete v programu Radia Ognjišče, 2. maja 2016.
