Knjige so pomembne za ohranitev jezika

15. 04. 2016, 13:50 Matjaž Merljak

Četrta prireditev 14. Koroških kulturnih dnevov v Ljubljani je bila predstavitev izbora knjig in zgoščenk Krščanske kulturne zveze KKZ in Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik SNI iz Celovca na avstrijskem Koroškem, ki so jih izdali v lanskem letu. V prostorih Svetovnega slovenskega kongresa sta jih predstavila mag. Martina Piko-Rustia iz SNI in Martin Kuchling KKZ.

Uvodoma je bilo naglašeno, da so ena novejših pomembni stvari dvojezični krajevni zemljevidi koroških občin. Od jeseni leta 2011 so bili natisnjeni štirje zemljevidi z zbranimi slovenskimi hišnimi in ledinskimi imeni za koroške občine Bekštanj, Šentjakob v Rožu, Bistrica v Rožu in Šmarjeta v Rožu, v pripravi je za občino Hodiše. Zemljevidi so bili izdani v sklopu evropskega projekta FLU-LED. S tem so uspeli ohraniti nesnovno kulturno dediščino krajevnih in ledinskih imen.

Predstavljena je bila zbirka pesmi v ziljskem narečju pesnice Marije Bartoloth: Zilšč' puš'lč - Pesmi iz spodnje Zilje. Pesmim je priložen DVD, kjer je pesnico mogoče tako slišati kot videti kako bere oz. pripoveduje pesmi. Vsaka pesem je v zbirki transkibirana v narečje, dodana sta še prevoda v slovenščino in nemščino.

Marija Bartholot je prvo pesniško zbirko v ziljskem narečju izdala leta 1992. Tem pesmim je dodala prevode v nemško lokalno narečje. S tem je opozorila nase in na ziljsko narečje tudi v nemških krogih. S strani proste akademije v Feldkirchnu/Trgu je dobila literarno nagrado. Spodbudila je Ziljane, da odkrivajo svoje narečje in svoje pesmi. Leta 2008 je o svojem pesniškem ustvarjanju spregovorila na slovenskem slavističnem kongresu, ki je tisto leto potekal v Celovcu.

Po mnenju raziskovalke Marije Makarovič, je s tem delom narejeno pomembno delo, saj se Ziljani čutijo nekako prikrajšane. Izpostavljeno je bilo, da je pomembno, da je to izdano s strani slovenske manjšine.

Slovenščina v družini

Projekt oz. pobuda je nastala leta 2010 na predlog častnega predsednika KKZ Janka Zerzerja. Sestavili so delovno skupino strokovnjakov, ki ozavešča javnost, predvsem družine, da je pomembno posredovanje maternega jezika od prvega dne, da tega ne prepuščajo vrtcem in šolam.

Skušajo doseči mlade družine, da razmišljajo o pomenu, ki ga ima za manjšinski jezik. Izdali že štiri zgoščenke z narečnimi pesmimi in pravljicami. Najbolj sveža je zgoščenka basni, pripovedk in pesmi v Selskem narečju, ki je nastala v sodelovanju kulturnega društva KPD Planina v Selah.

O zborniku gledališke dejavnosti

Leta 2015 je bila 40-letnica organizirane gledališke in lutkovne dejavnosti. Izdani zbornik podrobno prikaže delovanje zadnjih 10 let, posega pa tudi 30 let nazaj. Kot je naglasil Martin Kuchling, tu ne gre le za gledališče in lutkovno udejstvovanje, to je tudi jezikovna šola. Skupine obiskujejo tudi otroci, ki doma ne govorijo slovensko, a jim tako postaja slovenski jezik bližji. Odnos do slovenščine se je tako tudi spremenil. Iz tega področja so izšli posamezniki, ki se zdaj profesionalno ukvarjajo. Poleg petja je to eno pomembnejših področji delovanja koroških Slovencev.