Slovenska cerkev v Montrealu
Velikonočno praznovanje v Montrealu
Matjaž Merljak
O praznovanju velike noči v Montrealu v Kanadi, v slovenski župniji sv. Vladimirja, je za našo oddajo spregovorili župnik Franc Letonja.
Praznovanje velikega tedna se začne s cvetno nedeljo. Kako je to potekalo pri vas? So pri vas poznane butarice, oljčne vejice ali palmove veje?
Na cvetno nedeljo smo se pripravljali že med tednom. Nekaj bolj zavzetih župljanov je delalo butarice. Naše butarice so bolj skromne, ne tako lepe, kot jih prodajajo na tržnici v Ljubljani ali jih vidimo na slikah. Za butarice smo uporabili mačice, palmove, cipresove, in smrekove vejice ter trakove: bele, plave in rdeče.
Na cvetno nedeljo se je cerkev pri obeh mašah napolnila. Na začetku prve maše je bil kratek blagoslov, na začetku druge pa bolj slovese n. Blagoslov opravimo kar v cerkvi, procesije ne moremo narediti in tudi prostora zunaj cerkve ni, da bi se lahko ljudje zunaj zbrali k blagoslovu. Nekateri si pri italijanskih cerkvah nabavijo oljčne vejice.
Z blagoslovom butaric in branjem trpljenja smo tako vstopili v veliki teden.
Veliki četrtek je dan zadnje večerje. Jezus je učencem umil noge, ali je to tudi vključeno v obrede pri vas?
Na ravni škofije se veliki četrtek začne že v sredo zvečer, ko je krizmena maša.
Na sam veliki četrtek smo imeli kot minula leta zvečer mašo v spomin zadnje večerje. Pri nas niso v preteklosti vključili umivanja nog v obred velikega četrtka. Po maši razkrijemo oltar in ostanemo še nekaj časa v cerkvi v skupni in zasebni molitvi – zahvala Jezusu za sveto evharistijo, mašno daritev in duhovništvo.
Kako v Montrealu obeležite veliki petek?
Škofija organizira na veliki petek že pred poldnevom križev pot po ulicah starega dela mesta. Največ udeležencev je Italijanov in Portugalcev. Na veliki petek je dela prost dan v državnih ustanovah. Trgovine so odprte in tudi nekatera podjetja. Vendar imajo župnije obrede popoldan ob tretji uri, nekatere pa še zvečer. Kljub delnemu delavniku in oddaljenosti večine župljanov, se obredov pri nas udeležijo številni župljani. Pasijon beremo. Vloge so razdeljene kot jih nakaže že evangelist.
Velika sobota – ljudje obiskujemo Jezusa v božjem grobu in prinašamo jedila k blagoslovu. Tako je v Sloveniji – ali tudi pri vas?
Tudi božjega groba nimamo. Tako je dopoldan na veliko soboto cerkev prazna. Oživi in napolni pa se popoldan, ko prinesejo jedila k blagoslovu. Ker je med prinašalci jedil veliko mladih, imamo pred molitvijo blagoslova nad posameznimi vrstami jedil razlago in predstavitev blagoslova v angleščini. Zvečer pa obhajamo velikonočno vigilijo, ki pritegne spet številne župljane. Letos smo imeli obrede delno v angleščini in delno v slovenščini.
Kako praznujete veliko noč v Montrealu – je tudi pri vas na ta praznik petje bolj slovesno?
Veliko noč obhajamo, kar se da slovesno. Na veliko noč imamo dve maši kot redno ob nedeljah. Obe maši sta dobro obiskani. Med prvo mašo je navadno ljudsko petje, med drugo pa prepeva zbor, ki si je dal duška že pri vigiliji. Na veliko noč zveni aleluja drugače in bolj slovesno kot ob nedeljah velikonočnega časa.
Bela nedelja je tudi mala velika noč ter zadnjih nekaj let praznik božjega usmiljenja. Kako ste ta praznik obhajali v Montrealu?
Na belo nedeljo nimamo nobene posebnosti. Navada je že postala, da na belo nedeljo slišimo in je v župnijskem listu kaj napisano o božjem usmiljenju.
Letošnja bela nedelja, nedelja božjega usmiljenja je imela poseben poudarek zaradi Leta usmiljenja, ki ga obhajamo. Na steni prezbiterija imamo veliko sliko usmiljenega Jezusa, nad vhodom v cerkev pa simbol Leta usmiljenja s kratko mislijo papeža Frančiška: »Usmiljenje: to je poslednje in najvišje dejanje v katerem nam prihaja naproti Bog.«
