Pirhi sveta
Pirhi sveta
Oddaje Nataša Ličen
V Veržeju, v centru DUO, si lahko ogledamo bogato zbirko pirhov, oziroma okrašenih jajc, ki je na ogled še ves april. Velik del pirhov je iz zasebne zbirke zakoncev Mateta iz Sežane, ki sta ljubiteljska zbiratelja in poznavalca ljudskih obrti krašenja jajc. Zbirka je nastala spontano, prve pirhe je go. Majda kupila v slovenski galeriji, ko o njih in o krašenju jajc še ni vedela veliko. Danes sta lastnika bogate zbirke, ki navdušuje tudi največje poznavalce. V lasti imata primerke okrašenih jajc iz številnih slovanskih dežel, tudi iz azijskega prostora in celo iz severnih držav. Bila sta presenečena, kako razširjeno je krašenje jajc po svetu.
Marija Mateta: »Indonezija, na primer, ima zelo razvito likovno umetnost poslikave pirhov, poslikave na majhno površino simbolnega predmeta, kot je to jajce. V poplavi različnih turističnih spominkov naju je na potovanjih pritegnilo takšno jajce. Na finskem recimo sva naletela na okrašene pirhe iz lesa, tam imajo pač veliko tega materiala, pirhe poslikajo ali kako drugače okrasijo, nekateri imajo videz starih velikonočnih voščilnic. Ali pa, ko sva bila pred mnogimi leti v Turčiji, sva med številnimi »suvenirji« iz medenine, naletela na jajca okrašena z muslimanskimi arabeskami. Presenetila naju je tudi vzhodna Romunija, v svetovno znanih samostanih sva naletela na ogromne košare s pirhi. V enem so bili lepši pirhi kot v drugem, težko se je odločiti, kateri so lepši. Tehnike krašenja pa so podobne celotnemu panonskemu območju, oziroma krajem, kjer je živel in deloval slovanski živel.«
»Ljubezen do ljudske umetnostne obrti gojiva oba z možem. Oba enakovredno vneto zbirava okrašena jajca. Jajce kot izdelek ljudske obrti naju pritegne zaradi svoje enostavnosti, ko na tako majhnem prostoru izražajo tako veliko, veliko likovno umetnost. Če si uspemo zamisliti, kako so njega dni stare ženice, ko je šla njena družina spat, sredi noči ob borni svetlobi sveče in z morda revmatičnimi rokami, ustvarjale te umetnine, in nas to ne gane, ja, oprostite izrazu, moramo biti pa res »bukselni«.
»Z možem imava približno enaka merila o tem, kaj ima v življenju vrednost. Veliko potujeva. Zbirka je nastala spontano. Presenečena sva bila, ker sva okrašena jajca našla v številnih deželah, za katere si sploh ne bi mislila, da imajo to tradicijo. Nekateri pirhi so me dobesedno poklicali."
»Ukrajina je dežela, ki je med najbogatejšimi po tradiciji krašenja jajc. Ukrajina je dežela, ki je imela veliko izseljevanja, tudi čez Atlantik. In očitno je prav okrašeno jajce tisto, ki so ga ljudje negovali kot košček svoje domovine. Z ameriškim novodobnim pristopom marketinga, reklame, verjetno tudi denarja, so to umetnost razvili v »nulo«. Po razpadu Sovjetske zveze, s formiranjem nove države Ukrajine, se je ta umetnost vrnila nazaj domov. In jo zdaj poučujejo celo v šolah, v sklopu likovnega pouka. Povezano je z nacionalnim interesom. Tudi pri nas, v Sloveniji, prepoznavam prve lastovke, ko nekaj dajo na ljudsko umetnost. Znajo ceniti delo in izdelke ljudske obrti ali mojstrov, ter naj pripomnim, tudi pošteno plačati.«
»Če gre verjeti podatkom, ki so mi dosegljivi, naj bi imela kultura okraševanja jajc korenine v Perziji. Tudi ostali narodi, govorimo o starih kulturah, poznajo okraševanje jajc, ki je vezano seveda na njihove običaje. Kako sem se začela ukvarjati s tem? Laično, kot upokojenka, se ukvarjam z raziskovanjem okraševanja jajc. Sem zelo zvedava po naravi. Če me kaj zanima, me pri raziskovanju skoraj nič ne zaustavi. Literature je na temo krašenja jajc veliko, ne toliko v slovenščini, v tujih jezikih pa dovolj. Vsakič, ko sva z možem kam odpotovala, sva s seboj domov prinesla okrašeno jajce, zanimajo naju samo takšni, ki so delo ljudske obrti, torej spretnosti in ustvarjalnosti domačih mojstrov. Ne zbirava bogato okrašenih jajc, oziroma tistih, ki so umetniško delo. Naju zanima le domača, ljudska obrt. Namesto številnih turističnih spominkov, je najin spomin na obiskano deželo, okrašeno jajce po njihovih tradicionalnih, avtohtonih načinih ali tehnikah krašenja.«
