Imejmo radi Boga!

| 14.03.2016, 14:06

Misijonsko sv. mašo smo drugi dan letošnjega 11. radijskega misijona prenašali iz župnijske cerkve Ljubljana - Štepanja vas. Že pred mašo so se tamkajšnji župljani in mnogi drugi romarji zbrali v cerkvi na molitveni uri pred relikvijo sv. p. Pija.

Somaševanje je vodil br. Matej Štravs, v mašnem nagovoru pa se je ustavil ob zgledu sv. p. Pija. pridigo objavljamo v celoti.

Dragi bratje in sestre dovolite mi, da to premišljevanje začnem z mislijo o patru Piju, ki jo je o njem napisal papeški pridigar Raniero Cantalamessa in se takole glasi: "Če se ves svet navdušuje nad patrom Pijem, kakor se je nekoč navduševal nad Frančiškom Asiškim, je to zato, ker sluti, da nas ne bo rešila tehnika s svojimi pripomočki in ne znanost z vsemi svojimi obljubami. Rešila nas bo le svetost. In ta pravzaprav ni nič drugega kot ljubezen."

Ta misel papeškega pridigarja Cantalamese je tesno povezana z mislijo p. Pija, ki je o sebi zapisal tole pomembno stvar: "Moram vam povedati, kako velika nesreča je zame, da ne znam izraziti in dati iz sebe vsega tega vulkana, ki gori in me žge in ga je Jezus položil v to tako majhno srce. Vse to bi lahko povzel z besedami: použiva me ljubezen do Boga in do bližnjega".

Iz teh besed patra Pija lahko zaznamo, kako zelo si je želel biti blizu Bogu mu slediti ter ga imeti iz srca rad. Ker je bil blizu Bogu in je vanj zelo močno verjel, je lahko Bog po njem v svetu storil čudovite reči. Prav zato je lahko bil in je še vedno čudovita luč za ves svet.

V svojem življenju je bil zazrt v Jezusa Kristusa, ki pravi sam o sebi: "Jaz sem luč sveta". Živel je Jezusove besede, ki smo jih slišali v današnjem evangeliju: Kdor gre za menoj, ne bo hodil v temi, marveč bo imel luč življenja."

Jezus Kristus je luč sveta, ki je zasvetil vsemu svetu in še vedno dan za dnem sveti vsem ljudem v nebesih in na zemlji. Svetloba in ljubezen, ki jo je razdal in jo še vedno razdaja prav vsakemu izmed nas se ne more vrniti nazaj k njemu. Dana je bila za vekomaj za vse večne čase. Preden je šel v smrt je svojim, ki so bili na svetu izkazal ljubezen do konca. Do konca je za nas razdal svoje življenje, ko se je nam je podaril na križu, da bi nas odrešil. Ljubezen, ki jo je s svojimi dejanji dal svetu bo ostala z nami in za nas do konca sveta.

Toda v evangeliju slišimo, da ga farizeji niso razumeli saj so mu rekli:"Ti pričuješ sam o sebi; tvoje pričevanje ni pravo."Jezus jim je odgovoril: "Tudi če jaz pričujem sam o sebi, je moje pričevanje pravo, ker vem, od kod sem prišel in kam grem.Vi pa ne veste, od kod prihajam in kam grem. Jaz pričujem o sebi, in Oče, ki me je poslal, pričuje o meni." Rekli so mu tedaj: "Kje je tvoj Oče?" Jezus je odgovoril: "Ne poznate ne mene ne mojega Očeta. Ko bi poznali mene, bi poznali tudi mojega Očeta."

Ko je Jezus učil ga mnogi niso razumeli, ker niso spoznali resnice, ki jo je učil in ker niso videli ljubezni, ki jo je imel do njih. Podobno se je dogajalo tudi p. Piju. Bog je po njem izkazal svetu toliko dobrega, po njegovi veri in molitvah je storil veliko čudežev, pa vendar nekateri tega niso razumeli in so mu nasprotovali. On pa je ob vsem tem ostal zvest Bogu in je še naprej z vsem srcem živel za Boga in tako postal po božji milosti znamenje za ves svet.

Ob njegovem zgledu se lahko tudi mi navdušujemo, da bomo svoje življenje zmogli živeti z ljubeznijo, do Boga in do bližnjega. Prosimo na današnji dan, da bomo v vsem svojem življenju imeli zares radi Boga. Če bomo Boga postavili v središče svojega življenja, in ga imeli zares radi, nam bo On vsemogočni Bog zelo rad kazal pravo pot za naše življenje. On nas vse življenje čisto od blizu spremlja. Zelo rad nam daje svojo pomoč v obliki različnih milosti. Naša naloga pa, da mu na široko odpremo svoje srce, in radi sprejemamo to kar nam on daje. Tako bo Bog lahko zasvetil tudi po nas in po nas dal svetu naravnost čudovite stvari.

Dovolite mi, da sedaj z vami podelim nekaj misli o življenju in delu sv. patra Pija.

V njegovem življenju me najbolj nagovarja dejstvo, da so ga doletele številne bolezni, pa se vendar ni nikoli izgovarjal na svoje bolezni in slabosti, ampak je pogumno služil Bogu. V tem si ga lahko tudi mi vzamemo za zgled. Tudi če v našem življenju marsikaj ni tako kot bi po naših pričakovanjih moralo biti, že sedaj, že od danes naprej lahko iskreno in z ljubeznijo živimo in delamo za Boga.

Pater Pij je izjemno cenil sveto mašo, veliko je spovedoval in molil. Rad se je postil in delal različna spokorna dela, rad je častil Devico Marijo. Znal je biti blizu ljudem in je pomagal je številnim ubogim in bolnim. Nosil je Kristusove rane, bil je mistik in je imel dar bilokacije ter je pogosto imel različna videnja. Bog je rad usliševal njegove molitve in je na njegovo priprošnjo storil veliko čudežev.

V postopku za njegovo svetništvo so obravnavali 129 pričevanj o milostih in čudežih, ki so jih bili ljudje deležni na njegovo priprošnjo. V resnici pa je znanih več deset tisoč sporočil o čudežnih dogodkih, ki so prišla v samostan v San Giovanni Rotondo kmalu po smrti patra Pija. Tudi v Sloveniji nekateri ljudje pripovedujejo, kako so prejeli milosti in pomoč, ko so se zatekali k njemu.

Med najbolj odmevnimi čudežnimi dogodki je bila ozdravitev Gemme di Giorgi, sedemletne deklice, ki je leta 1947 prišla v San Giovani Rotondo. Stara mati jo je pripeljala iz Sicilije, da bi prosila patra Pija, naj posreduje za njeno ozdravitev, ker se je rodila brez zenic v očesih. Pater Pij jo je spovedal, istega dne pa še obhajal in nato je spregledala. Nenavadno pa je, da so dekličini očesni zdravniki ugotovili, da se bile njene oči še naprej brez zenic ona pa je normalno videla.

Pater Pij je leta 1949 po čudežu bilokacije v zaporniški celici obiskal madžarskega kardinala. Josefa Mindszenty-ja, ki ga je komunistični režim obsodil na dosmrtno ječo. Prinesel mu je vse, kar je potrebno za maševanje in mu pri maši stregel.

Zelo ganljiva so tudi pričevanja o videnjih deteta Jezusa. Eden od njegovih sobratov pripoveduje: Okoli polnoči sem vstal iz postelje in skoraj bi se prestrašil. Hodnik je bil v temi, presevala jo je le medla svetloba petrolejke, ko se nenadoma pojavi pater Pij, ki se je vračal iz kapele, kjer je molil. Bil je ves svetal z Detetom Jezusom v naročju.

Čeprav je bil pater Pij kdaj strog in je koga tudi odslovil iz spovednice, pa so bratje, ki so živeli z njim vedeli povedati, da je bil rahločuten do vseh in je s svojo živahnostjo in iskrivostjo popestril pogovor, kadar se je zadržal v obednici ali v prostoru za rekreacijo.

Patru Piju so se v življenju priporočali zares mnogi ljudje. Tudi danes se še vedno mnogi zatekajo k njemu. Ob njem lahko vidimo, kako zelo od blizu nas spremljajo svetniki v nebesih. Naj bo to tudi nam spodbuda, da se bomo radi priporočali našim nebeškim zavetnikom in da bomo radi molili za nove svetnike. V Sloveniji imamo kar lepo število svetniških kandidatov. Priporočajmo se jim in jih častimo, da bodo lahko dosegli čast oltarja.

Dovolite mi da za konec navedem še nekaj misli Patra Pija:

"Bog nas ljubi; to njegovo ljubezen izpričuje dejstvo, da nas prenaša takrat ko ga žalimo.

Čas, ki ga porabimo v božjo slavo in za rešenje duš, ni nikoli slabo porabljen.

Da bi se izognili farizejskemu pohujšanju, ne smemo opuščati dobrega.

Dobro srce je zmeraj močno; trpi, toda svoje solze skriva in je zadovoljno s tem, da se žrtvuje za bližnjega in za Boga.

Potrudi se, da se boš v vsakem dogodku vedno in v vsem prilagodil Božji volji in ne boj se. To prilagajanje je najzanesljivejša pot, da pridemo v nebesa.

Veselo ter z iskrenim in odprtim srcem stopaj kolikor daleč moreš, in ko ne moreš stalno ohranjati tega veselja, vsaj nikoli ne izgubi poguma in zaupanja v Boga.

Ljubezen vse pozabi, vse odpusti, brez pridržka vse da."