90 let tednika Nedelja

| 21.03.2016, 11:44 Matjaž Merljak

Slovenski zamejski tednik Nedelja, cerkveni list krške škofije, letos obhaja 90. obletnico izhajanja. Ob okroglem jubileju pripravljajo romanje, zahvalno sveto mašo, velikonočni številki pa bo priložena posebna priloga.

Prva številka Nedelje je zagledala luč sveta marca leta 1926 v kraju Bórlje v Ziljski dolini. Njegov založnik in lastnik je bil Valentin Podgorc, izdajatelj in odgovorni urednik pa Ivan Lučovnik, župnik v Borljah. Ob začetku je Nedelja izhajala v mesečnih razmakih. Po štiriletnem prisilnem odmoru, ko so jo nacionalsocialisti leta 1941 prepovedali, se je Nedelja 23. decembra 1945 spet pojavila, od takrat je izhajala tedensko, izdaja pa jo Dušnopastirski urad krške škofije. Tednik ima okoli 2500 naročnikov, urejajo ga štirje uredniki in okoli 15 rednih dopisnikov. Z glavnim urednikom Hanzijem Tomažičem se je pogovarjal naš novinar Tone Gorjup.

Tomažič je dejal, da je glavna naloga poleg oznanjevanja božje besede povezovanje Slovencev na južnem Koroškem v veliko družino. Zato ob jubileju pripravljajo posebno romanje na Južno Tirolsko, 2. julija bo zahvalna sveta maša na Svetih Višarjah, v velikonočni prilogi pa bodo objavili 90 zgodb koroških ljudi.

Z letošnjim jubilejem je povezan tudi prejemnik Tischlerjeve nagrade, ki jo je meseca januarja v Celovcu prejel dolgoletni sodelavec dr. France Vrbinc, ki je poosebljena skrb za jezik.

Mediji ustvarjajo javen prostor, kjer se še sliši in bere slovenščina

Tomažič je še naglasil, da je jedro ohranjanja kulture in jezika družina: "Najbolj pomembno je, da se v družini ohranja živa slovenščina, a za to je potrebno pravo okolje. Ker je to vse nemško, je prav, da imamo slovenske medije in društva, Cerkev pa je tista, ki najbolj ohranja slovenščino."

Slovenci na avstrijskem Koroškem so del celovške t.j. krške škofije, a so samostojni - dušno pastirski urad, Nedelja in Katoliška akcija samostojno skrbijo za pastoralno dejavnost, a se po drugi strani dejavno vključujejo v vseškofijsko dogajanja. Velika prelomnica je bila leta 1972 s koroško sinodo, ko so Slovenci dobili od Nemcev opravičilo za vse gorje, ki je bilo storjeno.